Predavanja za starše v šolskem letu 2025/26

Predavanja iz cikla Šola za starše za starše v tem šolskem letu:

23. 10. 2025 ob 18.00

Dr. Dan Podjed, 

antropolog, višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in področni strokovnjak na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in izvršni svetovalec Mreže za aplikativno antropologijo EASA in pobudnik mednarodnega simpozija Why the World Needs Anthropologists, ki ga prirejajo od leta 2013. Osrednja področja njegovega raziskovalnega zanimanja so izolacija, krize, razmerja med ljudmi in tehnologijami, trajnostni načini življenja in spoznavanje vsakdanjika. Njegov zadnji knjižni dvojec (roman in znanstvena razprava) s skupnim naslovom Krizolacija, v katerem opiše izoliranega človeka, ki med neskončno krizo preživlja čas pred zasloni in med štirimi stenami, je odmeven tako v akademski skupnosti kot v širši javnosti. Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije je njegova dela dvakrat razglasila za izjemne dosežke na področju znanosti, in sicer leta 2011 in 2021. Odmevna je bila tudi Podjedova izjava o tem, da sreče ne najdeš v sebi, temveč ob sebi, ki jo je časnik Večer razglasil za Bob leta 2022. Leta 2025 je prejel častni naziv Komunikator znanosti leta 2024, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.

Kako ohraniti vrednote v času umetne inteligence?

Predavanje se posveča vrednotam, ki so po predavateljevem mnenju »ključne besede« sedanjosti in prihodnosti, posebej v času vzpona umetne inteligence, ko se včasih zdi, da človečnost izgublja smisel. Dr. Dan Podjed se sprašuje, zakaj živimo v času trajne krize, ko je videti, da temeljne vrednote razpadajo, veljavo pa pridobivajo osebnostne lastnosti, ki so bile nekoč deviacije, na primer narcisizem, sociopatija, makiavelizem. Nato postavlja vprašanje, kako so zasloni, omrežja in umetna inteligenca spremenili naše razumevanje resničnosti in zakaj zaupamo svojim navideznim »prijateljem« na Facebooku in drugih omrežjih, ne verjamemo pa zaupanja vrednim ljudem, ki so ob nas in si delijo prostor z nami. Ključno vprašanje torej je, kako lahko obrnemo optiko, odtrgamo pogled od zaslona, se zazremo človeku ob sebi v oči ter mu znova zaupamo, pomagamo in sodelujemo z njim.

20. 11. 2025 ob 18.00

Marjana Laibacher Rogelj,

mama dveh odraslih sinov – in prav vsak od njiju je prispeval k temu, da je naslov njenega predavanja lahko takšen, kot je. Skozi preizkušnje njunega odraščanja se je naučila, da lahko s svojim razvojem pomembno prispeva k njunemu.

V prostem času je tudi psihologinja, strokovnjakinja za razvojno psihologijo odraslih ter za sistemski pristop k razvoju timov in organizacij. Že več kot 25 let sodeluje s podjetji, voditelji in ekipami, ki iščejo globlje in trajnejše spremembe. V svojem delu prepleta razvoj zavesti, čustveno pismenost in sistemsko razumevanje odnosov. Verjame, da vsi starši nosimo potencial, da postanemo globlji in modrejši voditelji – ne le svojega otroka, ampak tudi sami sebe.

Ko vzgajamo sebe, vzgajamo tudi otroke

Vloga staršev je ena najzahtevnejših in hkrati najmočnejših poti osebne rasti. V tem predavanju bomo raziskali, kako nas odnos z otrokom pogosto vabi v našo lastno zrelost – ne skozi popolnost, temveč skozi iskrenost, stiske in učenje.

Predavateljica bo predstavila tri ključne zgodbe, ki vsaka zase odpira pomemben vidik starševstva:

1. Kako se razvijamo: Kaj pomeni osebna zrelost v različnih fazah življenja? Kateri pogoji podpirajo zdrav psihološki razvoj in kako lahko kot starši zavestno negujemo svojo rast?
2. Kako se izgubimo: Zakaj ne moremo biti ves čas “najboljša verzija sebe”? Kaj so razvojni zdrsi in zakaj so normalen del življenja? Kako jih prepoznati brez sramu in krivde?
3. Kako se spet najdemo: Kako v trenutkih kaosa, nemoči ali konflikta razvijamo novo perspektivo? Kaj pomeni biti s svojimi čustvi – tudi neprijetnimi – na način, ki gradi stik s sabo in z otrokom?

To predavanje je namenjeno vsem, ki slutijo, da starševstvo ni le vzgoja otrok, ampak zorenje celotnega človeka.

22. 1. 2026 ob 18.00

Dr. Kozma Ahačič,

predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovino jezikoslovja in zgodovino jezikovne rabe. Je urednik portalov Fran, Franček in Franja, sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, urednik inštitutske zbirke Slovarji ter podpredsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU. Je pisec številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih knjig, sodobnih šolskih slovnic, kolumnist, tudi član Društva slovenskih pisateljev in ljubitelj glasbe. Za svoje delo je dobil številne nagrade, med njimi zlati znak ZRC SAZU, mednarodno Pretnarjevo nagrado in jabolko navdiha predsednika RS.

Prvih petdeset slovenskih knjig

Dr. Kozma Ahačič bo v dobri uri predavanja skušal zajeti celotno zgodbo prvih petdesetih slovenskih knjig. O začetku slovenskega knjižnega jezika se običajno vedno govori s poudarkom na izbranih delih in izbranih dogodkih, saj je le tako mogoče predstaviti določene vsebine tudi bolj podrobno. Redko pa lahko začutimo celovit utrip ob nastajanju prav vseh prvih slovenskih knjig med letoma 1550 in 1603. To bo namen tega predavanja.