Pojdi na glavno vsebino
Kontakt

Program klasična gimnazija

KLASIČNA GIMNAZIJA

POT DO RAZUMEVANJA SODOBNEGA SVETA

Latinski zgodovinar Livij je zapisal: »Vincere scis, Hannibal, victoria uti nescis.«
(»Zmagati znaš, Hanibal, a zmage ne znaš izkoristiti.«)

Dragi bodoči dijaki, tudi vi lahko zmagate in po štirih letih  uspešno zaključite gimnazijo, vendar bo ob tem pomembno tudi to, kako boste svojo zmago, svoja znanja, veščine in miselne spretnosti znali vnovčiti in svoja znanja uporabiti tudi v dobro drugih. Klasična gimnazija je že več stoletij preizkušen koncept, kako naša znanja prilagoditi izzivom sodobnega časa.

KLASIČNA GIMNAZIJA JE NAMENJENA ZMAGOVALCEM SODOBNEGA ČASA

V KATEREM PRIMERU SI BOSTE IZBRALI ŠOLANJE V PROGRAMU KLASIČNE GIMNAZIJE?

  • ČE ŽELITE PRIDOBITI VEČNA, KLASIČNA ZNANJA, KI SO IZOBLIKOVALA NAŠO CIVILIZACIJO.
    • - V klasični gimnaziji pridobimo vpogled v temelje evropske misli, duhovnosti, zgodovine in načina življenja.
    • - Razgledanost, globina in kritično mišljenje, ki jih razvijemo v programu, nam odprejo vrata tako v naravoslovje kot družboslovje.
    • - Program je že sam po sebi interdisciplinaren in povezuje vsebine različnih predmetov, zato imajo dijaki ob koncu šolanja v klasični gimnaziji široko znanje o vseh temeljnih predmetih. Klasična gimnazija ponuja dobro podlago za katerikoli študij.
    • - Retorika: dijaki v okviru predmeta retorika pridobijo pomembne veščine na področju govorništva in javnega nastopanja. Tega ne omogoča noben drug gimnazijski program.
    • - Klasična gimnazija vključuje v svoj pouk številne kulturno-civilizacijske vsebine: grško-rimsko mitologijo, rimsko zgodovino, poglavja iz življenja Rimljanov, rimske arhitekture in urbanizma, antične medicine ter razvoj drugih znanosti, antične in srednjeveške latinske književnosti ter razvoja zahodnih duhovnih in miselnih sistemov.
    • - Miti, legende, filozofija, družbene vede, umetnost, matematika, medicina, fizika, retorika, astronomija ter druge znanstvene vede … vse to ima korenine že v antiki, kar sistematično spoznavamo v programu klasične gimnazije.
    • - Klasična gimnazija je usmerjena v človeka kot pojav in je tako edini program, ki lahko ponudi nekaj odgovorov na najgloblja življenjska vprašanja o smislu, vrednotah, pogledu na svet in pravem načinu človeškega bivanja.
    • - Celoten program – vključno z obiskom večnega Rima – je enkratna življenjska izkušnja.
      ZA VSE, KI CENITE ZNANJE, KI ŽELITE DOSEČI NEKAJ VEČ IN KI  ŽELITE GLEDATI NA SVET S ŠIRŠE PERSPEKTIVE.

KLASIČNO GIMNAZIJO POVEZUJE LATINŠČINA.

KAJ NAM PRINESE ZNANJE LATINŠČINE V SODOBNEM SVETU?

  • LATINŠČINA JE MOČNO PRISOTNA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU. Z ZNANJEM LATINŠČINE LAŽE RAZUMEMO DRUGE JEZIKE IN TUJKE.
  • - Vsaj 60 % angleških besed izvira iz latinščine, prav tako vsi romanski jeziki (francoščina, španščina, italijanščina, romunščina itd.) ter premnoge mednarodno razumljive besede.
  • - Poznavanje latinskih korenov nekajkrat poveča besedišče dijaka, ki tako lahko že na prvi pogled razume povsem neznane besede v tujih jezikih.
  • - Latinščina je skriti ključ do razumevanja učenih besed, kot so inkulturacija, participacija in kompetenca, skriva pa se tudi v popolnoma vsakdanjih besedah, kot so miza, račun, apetit, denar, festival, genij, koledar, oltar, opera, puberteta, matura, radirka, urgenca, zakrament, žajbelj, januar, in imenih, kot so Primož, Romana, Patricija, Pia, Vita ali Že po prvem letu učenja latinščine dijaki znajo pojasniti izvor in globlji pomen takih besed.
  • - Latinščina je pomemben vir besed in izrazov za strokovno govorico na področjih, kot so medicina, farmacija, pravo, zgodovina, teologija, arheologija, umetnost, prevajalstvo in novinarstvo.
  • Z UČENJEM LATINŠČINE POSTANEMO BOLJ NATANČNI IN DOSLEDNI
  • - Morda veste, da je ena od vlog pouka matematike prav urjenje naše sposobnosti abstraktnega mišljenja. Pouk latinščine pa nam privzgoji še dodatne spretnosti povezovanja znanja. Zato je latinščina še danes cenjena kot vaja za urjenje spomina in razmišljanja.
  • - Latinščina nas s svojim sistemom slovničnih pravil uči natančnosti pri izražanju ter pozornosti na detajle.
  • - Z znanjem latinščine se hitreje in učinkoviteje učimo tudi druge predmete.

MNOGI NAJBOLJŠI INOVATORJI IN LJUDJE Z USPEŠNO KARIERO PRIPISUJEJO ZASLUGE ZA SVOJ USPEH PRAV KLASIČNI IZOBRAZBI:

  1. K. Rowling (Harry Potter), J. R. R. Tolkien (Gospodar prstanov), Chris Martin (Coldplay), Thomas Jefferson, Sigmund Freud, Winston Churchill, Benjamin Franklin, Teddy Roosevelt, C. S. Lewis (Zgodbe iz Narnije), Oscar Wilde, Karl Marx, Friedrich Nietzsche ... jaz, dijak, dijakinja klasične gimnazije Škofja Loka

Izr. prof. dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

»Obiskoval sem klasično gimnazijo, svojo službeno pot pa sem pričel kot učitelj latinščine na Gimnaziji Škofja Loka v programu klasične gimnazije. Vesel sem, da lahko danes opazujem, kako so moji nekdanji dijaki in dijakinje v življenju uspešni ne glede na njihove ocene na gimnaziji. Tudi zase lahko rečem, da brez klasične gimnazije v življenju ne bi mogel izpolniti vseh svojih sanj. Verjetno ne bi bil ne pisec slovnic ne snovalec portalov Fran in Franček.«

Andrew Page, nekdanji veleposlanik Velike Britanije v Sloveniji

»Naj se nihče ne čudi, če uspejo študentom s klasično izobrazbo sijajne kariere v svetu prava, medicine, ekonomije, šolstva …«

Dr. Božidar Voljč, zdravnik in politik

»Nedolgo tega smo ugotavljali, da nam klasična gimnazija ni dala samo znanja, ampak so nam profesorji dali tudi lepo in solidno popotnico za življenje – vrednote. Spodbujali so občutek dolžnosti, poštenje, odgovornost, to, da držiš besedo.

PRENOVLJENI PROGRAM KLASIČNE GIMNAZIJE SE OD SPLOŠNE RAZLIKUJE V NASLEDNJEM:  

  • dijaki se vsa štiri leta učijo tudi latinščino vsaj 3 ure na teden, od tega nekaj na terenu ali medpredmetno (dvodnevne izmenjave, strokovne ekskurzije, filozofski vikend, medpredmetno povezovanje z zgodovino, slovenščino, filozofijo ...);
  • poleg angleščine se dijaki učijo še enega tujega jezika: lahko izbirajo med nemščino, španščino, ruščino in francoščino;
  • obvezni pouk vseh treh naravoslovnih predmetov (biologije, kemije in fizike) poteka le prvi dve leti, v 3. letniku pa lahko izberejo enega, po želji tudi dva naravoslovna predmeta ali pa umetnostno zgodovino;
  • v 2. in 3. letniku je 1 ura dodana zgodovini, v 4. letniku pa filozofiji;
  • pouk glasbe in likovne umetnosti potekata v 2. letniku;
  • predmeti zgodovina umetnosti, sociologija in psihologija potekajo v 3. letniku;
  • dijaki programa klasične gimnazije imajo v 4. letniku na voljo najmanj 5 ur za pripravo na izbirne maturitetne predmete;

Program prinaša številne dodatne dejavnosti. Dijaki imajo:

  • v enem semestru 1. letnika namesto ene ure latinščine latinsko obarvane aktivnosti na terenu (dvodnevno izmenjavo, enodnevno ekskurzijo in medpredmetno povezovanje),
  • v 1. ali 2. letniku dvodnevno strokovno ekskurzijo v Istro in medpredmetno povezovanje,
  • v 2. ali 3. letniku pa štiridnevno strokovno ekskurzijo v Rim ter teden, namenjen retoriki in umetnosti govorjenja.

V vsakem izmed letnikov imajo dijaki tudi možnost udeležbe na vsakoletnem srečanju dijakov klasičnih gimnazij.

Poleg tega program vsebuje naslednje dodatne strokovne ekskurzije:

  • Castrum ter Claustra Alpium Iuliarum (Vipavska dolina z Ajdovščino – prizorišče slavne antične bitke)
  • Aquileia (danes Oglej – včasih pomembno antično trgovsko središče),
  • Celeia (Celje in nekropola v Savinjski dolini)
  • Poetovio (današnji Ptuj, rimska vojaška baza)
  • Emona (antična Ljubljana z vsemi kulturnimi spomeniki),
  • Parentium ter Pola (Poreč in Pulj – rimski ostanki v Istri),
  • Roma (večni Rim ter bližnji Pompeji – mesto, zamrznjeno v času).
  • Dijakom zaključnega letnika ponudimo možnost strokovne ekskurzije v Grčijo.

Po programu poteka več organiziranih druženj z dijaki drugih klasičnih gimnazij v Sloveniji (Gimnazija Poljane, I. gimnazija v Celju, Prva gimnazija Maribor in Gimnazija Novo mesto).

Kdor rad tekmuje, se lahko udeleži tudi šolskega in državnega tekmovanja iz znanja latinščine.

MATURA

Matura na klasični gimnaziji je povsem enaka kot na splošni gimnaziji. Na maturi lahko izbiramo med vsemi ostalimi predmeti, pri katerih bo na gimnaziji potekala priprava na maturo. Seveda si lahko na maturi izberemo tudi latinščino.

NAŠI DIJAKI O IZOBRAZBI V KLASIČNI GIMNAZIJI

Si sapis, sis apis. 'Če si moder, bodi (priden) kot čebela.'

"Zdi se mi, da je klasična gimnazija prava izbira za vse, ki se radi učijo jezike ali jih zanima zgodovina. Pri pouku latinščine izvemo veliko tudi o grško-rimski kulturi, katere vplivi so še vedno prisotni v današnjem svetu, čeprav se mogoče tega niti ne zavedamo. Latinščina sama pa je krasna podlaga za učenje drugih jezikov. Poleg tega program ponuja tudi veliko zanimivih ekskurzij in drugih dejavnosti."

Jera, dijakinja klasične gimnazije v Škofji Loki

Quot linguas calles, tot homines vales. 'Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš.'

"Klasična gimnazija se mi zdi boljša od navadne gimnazije, saj poleg splošnega znanja, ki ti ga da gimnazija, pridobiš tudi znanje, ki je predvsem uporabno in tudi zanimivo. Pouk latinščine ti da zelo dobro podlago za veliko drugih jezikov; poleg tega se učimo tudi ostalih različnih tem, povezanih z antiko. Za klasično gimnazijo je tudi organiziranih malo več ekskurzij in izmenjav, kar se mi zdi odlična priložnost. Pohvalila bi tudi profesorje, ki se zelo trudijo, da iz programa odnesemo čim več."
Lucija, dijakinja klasične gimnazije v Škofji Loki

Verba volant, scripta manent. 'Besede odletijo, zapisano ostane'.

»Na klasični gimnaziji se učimo zanimivega porekla besed, ki jih uporabljamo danes. Poleg tega pa se srečujemo tako z umetnostno in teološko kakor tudi z zgodovinsko platjo stare Grčije in Rima. Najboljši del zame pa je, da se lahko ob koncu drugega letnika poslovimo od kemije in fizike.«
Amadej, dijak klasične gimnazije v Škofji Loki

Gloria discipuli, gloria magistri. 'Slava učenca je slava učitelja.'

»Zagotavljam, da klasični program vzljubiš zaradi vsestranske modrosti, ki ti jo ponuja. Samo pri pouku latinščine ne le zapluješ globoko v sistem enega najbolj poglavitnih klasičnih jezikov, marveč se spoznaš z razsežnostmi civilizacije starega Rima in Grčije, z bogato književnostjo in modruješ z največjimi filozofi tistega časa. Tekom štirih let pa se skladno s tvojimi interesi oblikujejo tudi nekateri drugi predmeti, kot je zgodovina. Najbolj neprecenljiva pa je skupnost “klasikov”, v kateri se znajdeš - kar naenkrat si v družbi enako radovednih ljudi, sem pa je vštet tudi poseben odnos s profesorji, ki rade volje spodbujajo tvoje “zakaje”.
Lara, nekdanja dijakinja klasične gimnazije v Škofji Loki

      

 

 

 

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...