Predavanja za starše v šolskem letu 2024/25

Predavanji iz cikla Šola za starše za starše v tem šolskem letu:

sreda, 16. oktober 2024, ob 18. uri
Doc. dr. Vita Štukovnik: Spanje
četrtek, 9. januar 2025, ob 18. uri
Sara Isaković: Psihološka odpornost

Predavanja bodo v predavalnici Gimnazije Škofja Loka in Šolskega centra Škofja Loka. V primeru spremembe vas bomo obvestili.

Doc. dr. Vita Štukovnik: Spanje

sreda, 16. oktober 2023, ob 18. uri v predavalnici

Iz vsebine, ki temelji na najnovejših znanstvenih dognanjih ter mednarodnih strokovnih smernicah:

Kaj je spanje?
Kaj se dogaja z našim telesom med različnimi fazami spanja?
Koliko spanja in kakšno spanje potrebujejo mladostniki za optimalno delovanje?
Zakaj so mladostniki še posebej dovzetni za pomanjkanje spanja (biologija in dejavniki okolja)?
Učinki pomanjkanja spanja na duševno in telesno zdravje mladostnikov, na odnose z vrstniki in splošno počutje
Učinki pomanjkanja spanja na šolsko učinkovitost
Uporaba elektronskih naprav in spanje
Temeljna priporočila in ukrepi za zdravo spanje otrok in mladostnikov
Kaj pa spanje pri odraslih?

Doc. dr. Vita Štukovnik je univerzitetna diplomirana psihologinja (Filozofska fakulteta UL), doktorica znanosti na področju medicinskih ved (Medicinska fakulteta UL) in specialistka klinične psihologije. Je tudi kognitivno-vedenjska terapevtka v superviziji. Na področju vedenjske medicine spanja se je izobraževala v tujini, od leta 2006 redno sodeluje tudi z Ambulanto za motnje spanja na UKCLJ. Je docentka za področje psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Predhodno je delovala na Nevrološki kliniki UKC LJ, kjer je kot prva v Sloveniji uvedla zdravljenje nespečnosti z nefarmakološkim pristopom s kognitivno-vedenjsko terapijo. Deluje na področju promocije zdravega spanja (npr. priprava smernic za spanje med epidemijo covid-19 za NIJZ) ter izobraževanja strokovne in laične javnosti o doseganju zdravega spanja s pomočjo nefarmakoloških pristopov.

Sara Isaković: Psihološka odpornost

četrtek, 9. januar 2025, ob 18. uri v predavalnici

Poglobili se bomo v nevroznanost in govorili o tem, kako trening zavedanja sproži psihološko odpornost; kako aktivira čustveno stabilnost, samoobvladovanje, fokus, motivacijo ter samozavest. Seznanili se bomo z naslednjimi vsebinami:

Kako delujejo naši možgani in zakaj nas tako hitro preplavi stres (tako psihološki kot fiziološki stres).
Kaj se zgodi, ko se aktivira center zavedanja v možganih? Kako vpliva na funkcijo možganov?
Kako začeti s treningom zavedanja (zavedanje dihanja, misli, besed, samogovora, izgovorov, opravičevanja čustev, telesa, navad ...)?

Gre za čisto jasno razmišljanje, sprejemanje odločitev, motivacijo in za zdravo samopodobo, da človek verjame vase in v svoje sposobnosti, da je čustveno inteligenten, umirjen, sproščen in prisoten v sedanjem trenutku. Z negativno naravnanimi možgani se moramo vsakodnevno boriti in trenirati zdrave navade, ki nam omogočajo, da smo psihično odporni in da optimalno funkcioniramo.

Teme bodo predstavljene na enostaven in praktičen način. Predavanje bo naravnano motivacijsko.

Sara Isaković je najuspešnejša slovenska plavalka, dobitnica srebrne olimpijske kolajne na Olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008. Ta predstavlja vrhunec njene športne kariere. Poleg športa je svoje poslanstvo našla v raziskovanju delovanja možganov (na US Navy Seals-ih, marincih in olimpijskih športnikih) ter delu na področju »performance« psihologije (psihologija optimalnega nastopanja).

Po diplomi na Univerzi Berkeley in magisteriju na Univerzi San Diego se je Sara začela ukvarjati s športniki, piloti, glasbeniki ter poslovneži. Pomaga jim izvesti optimalen nastop v stresnih situacijah. Sara se zavzema za zdrav način življenja in promovira mentalni in fizični fitnes za dobro počutje ter odpornost v današnjem hitrem ter napornem življenju. Pred kratkim je postala certificirani praktik hipnoze.

Povzetek predavanja

Tema predavanja Sare Isaković na naši šoli je bila kako natrenirati psihološko odporne možgane. Uporabila je metaforo lasne steklenice, ki mora biti polna, da lahko vsebino ponudimo tudi ljudem okrog sebe.

V stresnih situacijah ne pomaga zgolj dobra genetska predispozicija za odpornost in podporno okolje, ampak naš notranji svet. Najuspešnejši na tekmovanjih, kjer so vsi maksimalno natrenirani, je tisti posameznik, ki se za to odloči in ki je sposoben koncentracije oziroma fakusa.

Ena izmed bistvenih stvari, ki razlikuje psihološko odporne ali psihološko neodporne ljudi, je zavedanje dogajanja znotraj svojega telesa in znotraj svoje duševnosti (interoceptive awareness). Temu procesu lahko rečemo tudi čuječnost, budnost. Amigdala v možganih ves čas skrbi za to, da preverja, ali smo varni. Če zazna nevarnost, aktivira simpatični živčni sistem, ki vpliva na večino telesnih organov in uravnava pomembne življenjske funkcije, kot so srčni utrip, dihanje, krvni tlak, prebava in presnova. Ta sistem nam pomaga, da se pripravimo na boj ali beg. Če moramo zbežati, se simpatikus močno aktivira. Ker pa je v današnjem svetu le redko potrebno zbežati, moramo ob aktivaciji simatikusa vključiti prefrontalni korteks oziroma center za razmišljanje, posebej center izvršilnih funkcij, kjer se dogaja tudi regulacija čustev, ter insularni korteks, ki integrira osnovna telesna stanja s čustvi in vedenjem. Insula integrira um in telo. Insula je neke vrste sprejemno območje, ki bere fiziološko stanje celotnega telesa in nato generira subjektivne občutke, kar lahko naprej vodi v aktivnosti, insula je tista, ki nam omogoča, da vemo, kako se odzvati, ko doživljamo različna čustva.

Naši možgani ne vedo, ali je stres realen ali imaginaren. Ko smo pod stresom, se zablokira prefrontalni korteks, in s tem samoregulacija. Če bi se prepustili odzivu stresne situacije, bi iz vseh stresnih situacij zbežali, kar pa ni konstruktivno. Zraven amigdale je tudi hipokampus, ki igra ključno vlogo v pomnenju, zato se nam lahko zgodi, da pod stresom odreagiramo po popolnoma istem principu kot v preteklosti.

Instinktivne reakcije ali pa reakcije, ki smo se jih posluževali v preteklosti, so pogosto neproduktivne. Ko nas je strah, se zmanjšajo kognitivne kapacitete. Dokazano je, da travme iz otroštva povzročijo občutljiv živčni sistem, ki povzroča še več instinktivnih reakcij.

Poskrbimo, da se bomo ves čas zavedali samega sebe, poskrbimo, da bo insula pripeljala nezavedne reakcije v zavedne, na ta način bodo naši odzivi manj podvrženi stresu in bolj zavesti.

Če pozornost preusmeriš nase in na svoje notranje doživljanje, si se bolj sposoben samoregulirati.

Lahko bi povzeli, da je psihološka odpornost sposobnost samoregulacije in čuječega odziva.

Kako pa postati bolj čuječ?

regulacija živčnega sistema; vsak dan se vprašaj, v kakšnem stanju je tvoj živčni sistem;
preponsko dihanje, ki masira vagusni živec, na ta način se telo pomiri in glava zbistri;
»box breathing«; vdih – zadržiš – izdih – zadržiš; to ponoviš šestkrat, počasneje kot dihaš, bolj se oskrbiš s kisikom;
»boost energije«; globok preponski vdih, na koncu globokega vdiha še en kratek vdih, sledi dolg izdih;
trening fokusa in uravnavanje pozornosti na tukaj in sedaj; preverjanje, ali se nahajam v nespremenljivi preteklosti ali v namišljeni prihodnosti;
zavedanje misli; za psihološko stabilnost je zelo pomembno, kakšno mnenje imaš o sebi;
vaja osredotočanja; naštej pet stvari, ki jih vidiš, štiri stvari, ki jih čutiš, tri stvari, ki jih slišiš, dve stvari, ki ju vonjaš in eno stvar, ki jo okušaš …

Ga. Isaković je predavanje zaključila z mislijo Caroline Myss, ki pravi, da nismo na svetu, da bi upravljali z zunanjim svetom, ampak zato, da upravljamo s svojim odzivom na zunanji svet.

Povzetek zapisala Saša Bogataj Suljanović