Pred odločitvijo o nadaljnjem šolanju
Prihaja čas, ko se bodo devetošolci morali odločiti, na katero srednjo šolo se bodo vpisali. Težka odločitev, naporni in stresni meseci tako za mlade kot tudi za njihove starše in svetovalce. Ker sem tudi sama v tej vlogi, v branje ponujam nekaj nasvetov o tem, kako se lotiti premišljevanja, katere stvari vzeti v obzir pri odločanju in kdo naj na koncu potegne odločilno potezo.
V prvi vrsti je treba poznati otrokov interes. Raziskave potrjujejo, da je posameznik v poklicu uspešnejši, bolj zadovoljen in ima občutek izpolnjenosti, če dela tisto, kar ga zanima, ob čemur mu zaigra srce. Hkrati pa je treba poznati tudi šolski sistem, da bo pot, ki vodi do želenega poklica, prava. Treba je vedeti, da poklicna matura načeloma omogoča vpis na visokošolske strokovne programe ter na univerzitetne programe le, če dijak opravi peti predmet splošne mature in nadaljuje s šolanjem v isti stroki. To pomeni, da vpis na vzgojiteljsko šolo pomeni nadaljevanje študija na predšolski vzgoji, vpis na zdravstveno šolo pa nadaljevanje šolanja na zdravstvenih fakultetah. Hkrati naj bi bil vpis na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe v prihodnosti omogočen dijakom s splošno maturo, dijakom s poklicno maturo pa bolj izjemoma. Tako bo vpis na fizioterapijo ali predšolsko vzgojo bolj dostopen dijakom s poklicno maturo, vpis na univerzitetne študijske programe npr. strojništva, računalništva, elektrotehnike, dramske igre, jezikov, novinarstva … pa bolj dijakom s splošno maturo. Zato devetošolcem svetujem, da res raziščejo svoje interese in zase poiščejo najbolj ustrezno opcijo.
Naslednja pomembna stvar ustrezna zahtevnost izbrane šole. Če je devetošolec zelo zmogljiv in hkrati pripravljen delati, je dobro, da si izbere tudi zahteven izobraževalni program. V prelahkem izobraževalnem programu se lahko zgodi, da posameznik izgubi učne in delovne navade in ne razvije svojih potencialov, prezahteven izobraževalni program pa negativno vpliva na posameznikovo samopodobo.
Starši se pri svetovanju moramo vprašati tudi, kakšna so naša prepričanja v zvezi z izobraževanjem. Če se nam zdi, da mora otrok po srednji šoli imeti poklic in ga zaradi tega odvračamo od gimnazije, mu lahko otežimo nadaljnje šolanje in razvoj kariere. Zavedati se moramo tudi, da so ambicije otrok zelo povezane z izobrazbenimi aspiracijami staršev. Prav tako pa nimamo pravice otroka siliti v gimnazijo, če vidimo, da mu srce igra ob praktičnih aktivnostih in se zelo težko loti učenja splošnoizobraževalnih predmetov. Pogosto otroke usmerjamo tudi na osnovi lastnih izkušenj, kar ni najbolj modro, saj so se šole spremenile, otrok pa tudi ni kopija staršev.
Pomembne so tudi delovne oz. učne navade. Pogosto na vpisu slišim, da starši vpisujejo bistrega, a lenega otroka. To je za gimnazijo zelo redko dobitna kombinacija. Za uspeh na gimnaziji je potreben visok cilj, znanje mora biti posamezniku vrednota, potrebna je pripravljenost in volja za učenje. Bistrost je zaželena, ni pa edini pogoj za uspeh.
Tudi osebnostnih lastnosti ne smemo zanemariti. Če otrok ne zdrži dolgo pri enolični dejavnosti, če stalno nekaj raziskuje, želi razumeti mehanizme v ozadju delovanja tako tehničnih naprav kot družbenih organizacij, potem ga spodbudimo k pridobivanje čim širšega splošnega znanja. Če pa posameznik celo osnovno šolo izkazuje interes za elektriko, potem mu bo verjetno v splošnem izobraževanju težko poslušati o literaturi in zgodovini. Bolj se bo potrudil na strokovni šoli. Devetošolec, ki rad sodeluje v izvenšolskih dejavnostih, naj si izbere šolo, ki ima širok izbor le-teh. Tako bo lahko še bolje spoznal svoje interese in imel priložnost odkriti svoje karierno področje.
Menim tudi, da bližina šole ne sme biti osnova za odločitev. Bližina večini le olajša življenje, naj pa ne bi bila ključna pri odločanju.
Torej, odločitev o šolanju naj sprejme mladostnik, vendar starši bodite objektivni usmerjevalci in pomočniki pri tako zahtevnem odločanju. Pogovarjajte se ter ubesedite svoja spoznanja glede interesov in osebnostnih potez vašega otroka. Besede »kar sam/sama se odloči« so prave v trenutku, ko otrok izpolnjuje prijavnico, v procesu do takrat pa si vzemite pravico, da poveste svoje mnenje. Tudi tisti, ki rečejo, da jih vaše mnenje ne zanima, vas bodo poslušali. Vendar poudarjam, svetujte vedno z ozaveščenimi lastnimi prepričanji glede izobraževanja ter na osnovi točnih informacij.
Za vsakršno pomoč pri odločanju sem staršem in devetošolcem na voljo vsak četrtek popoldan ob predhodni najavi, našim dijakom pa seveda vsak delovni dan.
Saša Bogataj Suljanović, univ. dipl. psih., karierna svetovalka na Gimnaziji Škofja Loka