Z MEPI-jem na Erasmus+ izmenjavo in odpravo na Češko
Novo šolsko leto smo na Gimnaziji Škofja Loka odprli z mednarodnim pridihom. 18 dijakov in 2 profesorja smo se odpravili na Erasmus+ izmenjavo na Češko, kjer smo gostovali na Gimnaziji Pierra de Coubertina v Taboru in s tem vrnili obisk češkim prijateljem, ki so nas v Škofji Loki obiskali junija. Čudovito pokrajino Južne Bohemije pa smo izkoristili tudi za opravljanje zlate kvalifikacijske odprave MEPI.
Pot na Češko smo začeli v Škofji Loki, kjer smo se vsi še malo zaspani in brez velikih pričakovanj usedli na avtobus. Po poti preko Avstrije smo si z navdušenjem ogledovali gore in se igrali besedne igre, ki so nam popestrile dolgo vožnjo do cilja. Potovanje nam je posladkala tudi dijakinja, ki je spekla čokoladne, marelične in karamelne piškote. Po dolgi in naporni vožnji z avtobusom, ko nas je od sedenja že vse bolelo, smo končno prispeli v Tabor, kjer nas je skupina čeških dijakov pričakala s prisrčno gesto. S seboj so prinesli slovensko zastavo in darilne kuvertice za vsakega od nas.
Nastanili smo se pri svojih gostiteljih, nekateri pa smo se zvečer in naslednji dan dobili v mestu na velikem srednjeveškem historičnem festivalu Taborska srečanja. Ogledali smo si veličastno parado, v kateri so naju presenetili nastopajoči, oblečeni v srednjeveška oblačila, ki so v sprevodu hodili z baklami in jezdili na konjih. Skupaj s Čehi smo preživeli veliko časa in se še bolj povezali. Ogledali smo si tudi Prago, kjer smo poleg glavnih znamenitosti obiskali tudi Narodni muzej z gostujočo razstavo Lucy iz Etiopije. Veliko časa pa smo zaradi utrujenosti preživeli ob kavi in pogovoru. Temu se je prileglo tudi deževno vreme.
Četrti dan izmenjave smo se polni energije v poznih jutranjih urah z vlakom odpeljali do začetne točke naše odprave MEPI, v kraj Třeboň. Po poti smo s težkimi nahrbtniki hodili mimo čeških jezer in ribnikov ter po čudovitih mahovitih zelenih gozdovih. Z mojo skupino smo se ustavili ob enem izmed jezer, si privoščili zaslužene bombone in odigrali partijo kart. Nekaj kilometrov pred ciljem je moji prijateljici postalo slabo in sva se ustavili, da je prišla k sebi. Ko se je počutila bolje, sva ugotovili, da naju je skupina pustila zadaj in zgrabila naju je panika. Na srečo sta naju ujela profesorja in skupaj smo varno prispeli do tabornega prostora.
Večere v taboru smo preživeli ob druženju in kartah. Še posebej simpatičen je bil zadnji večer, ko smo na gradu spremljali sončni zahod, pogrelo pa nas je tudi druženje ob ognju, kjer smo se igrali igro, imenovano Mafija. Razveselile so nas tudi hruške, slive, jabolka in prepevanje po poti. Po štirih napornih dnevih hoje in 85 kilometrih se je vsak vrnili k svojemu gostitelju in se odpočil.
Dan po uspešnem zaključku odprave smo se zbrali na gostiteljski gimnaziji in jo pobližje spoznali, za nas pa so pripravili tudi nekaj delavnic in ogled taborskega podzemlja. Preostanek dne smo preživeli z gostiteljsko družino. Zares sva bili presenečeni nad njihovo odprtostjo, prilagodljivostjo in gostoljubjem. Mama moje češke gostiteljice mi je podarila skodelico in zapestnico s srčkom, po kateri si jo bom zapomnila. Kmalu za tem je prišel čustven čas odhoda. Zbrali smo se na železniški postaji, se drug za drugim poslovili od vsakega Čeha in se na koncu še skupinsko objeli. Potočili sva tudi nekaj solz, ker sva vedeli, da se dolgo časa ne bomo več videli.
Vsak dan izmenjave je bil čudovit, skupaj smo preživeli veliko lepih trenutkov in stkali še pristnejša prijateljstva.
Kaja Arko in Neža Peternelj, 3. e
