Strokovna ekskurzija v London

Del zimskih počitnic smo dijaki naravoslovnega in splošnega oddelka, namesto na zasneženih smučiščih, preživeli v Londonu. V štirih dneh smo prehodili kar nekaj kilometrov in videli nešteto znamenitosti, tudi nekaj tistih, ki niso bile zapisane v prvotnem programu. Naučili smo se orientirati na Londonski podzemni železnici in naše znanje angleščine končno malo bolj »za res« uporabili v praksi. Poleg dobre volje nas je spremljalo tudi lepo vreme.

Videli smo vse najbolj znane kraje v Londonu. Začeli smo z Elizabeth Tower, ki je bolj poznan po vzdevku Big Ben, nadaljevali pa z največjimi nebotičniki, ki smo jih najprej videli le od daleč, kasneje pa še od blizu. Od muzejev smo stopili v British Museum, Science Museum, Madame Tussaud`s in Narodno galerijo. Postali smo tudi pred O₂ prireditveno kupolo, ki je gostila že mnogo glasbenikov iz sveta slavnih.

Reko Temzo smo si ogledali iz vseh zornih kotov. Z gondolo smo se peljalo čeznjo, da smo jo videli iz ptičje perspektive, se sprehodili po tunelih, ki vodijo pod njo in se peljali z ladjico, ki nam je reko najbolj približala. V parkih smo videli raznovrstne živali, slišali smo petje ptic in fotografirali prikupne veverice, ki so veselo glodale lešnike.

Sprehodili smo se do Greenwiškega poldnevnika, kjer smo stali na zahodu in vzhodu hkrati, pred Buckinghamsko palačo pa smo bili priča menjavi straže. Od zunaj smo si ogledali Shakespearjevo Globe gledališče in se čez Milenijski most odpravili do Mitrovega templja. Najlepši razgled pa smo videli med vožnjo na London Eye.

Sprehodili smo se po številnih Londonskih ulicah, med njimi tudi po kitajski četrti. Fotografirali smo se pred slovenskim veleposlaništvom. Kar nekaj časa smo imeli za nakupovanje spominkov, najprej na Oxford Streetu, naslednji dan pa v Camden townu.

Vse to in še več smo si v štirih dneh ogledali v Londonu. Program je bil pester in precej razgiban, tako da je vsak našel nekaj zase. Čeprav smo na Brniško letališče prileteli utrujeni, je bil obisk Londona nepozabna izkušnja.

Tekst: Maja Šubic, 2. a
Fotografije: Neža Kržišnik, 2. a, Tadej Orel in Zala Šink Madjar, 2. e