Slovesna podelitev priznanj najuspešnejšim dijakom v šolskem letu 2014-15
Na predvečer dneva državnosti smo na gimnazijski slovesnosti podelili priznanja najuspešnejšim dijakom v šolskem letu 2014-15.
Zbrane je pozdravil ravnatelj Jože Bogataj ter k nagovoru povabil župana Občine škofja Loka mag. Miha Ješeta ter slavnostnega govornika nekdanjega ravnatelja Gimnazije Škofja Loka in predstavnik občine v svetu šole Marjana Luževiča.
Mentorici MEPI programa sta skupaj z županom podelili bronasta in srebrna MEPI priznanja. Dobitniki bronastega MEPI priznanja so: Dejan Perić, Lara Košir, Karin Tanacek, Anže Oblak, Ema Podobnik, Eva Rešek, Meta Bajželj, Alenka Benedik, Mateja Brolih, Maša Demšar in Špela Kavčič. Srebrno MEPI priznanje so prejeli: Bor Štular, Vid Kermelj, Miha Jereb, Aljaž Goljat, Ajda Košorok, Leon Tomažič, Liza Škulj, Lucija Čufar, Petra Benedičič, Zala Primožič, Manca Ahčin, Erika Brovč, Ana Štritof, Nika Kopač, Tina Brdnik, Žan Križnar, Ema Podobnik, Andraž Bogataj in Miha Eržen.
Razredniki in ravnatelj so podelili knjižne nagrade najboljšim dijakom v posameznih razredih. Prejemniki knjižne nagrade so naslednji odlični dijaki: Tinkara Tominc, 1. a, Miha Rihtaršič, 1. c, Neža Müller 1. d, Katja Pagon, 1. e, Gregor Rihtaršič, 2. a, Špela Bernard, 2. c, Jerneja Ferlan, 2. d, Rok Gerbec, 2. e, Nika Goršek, 3. a, Andreja Koblar, 3. b, Iza Košir, 3. c, Timotej Rupar, 3. d, Daša Hafner, 3. e, Janja Štucin in Katja Trampuš, 4. a, Maša Primožič in Lucija Rupar, 4. b, Tanja Buh, 4. c, Lenart Demšar, 4. č, Ana Strasner, 4. d, Ana Poljanšek, 4. e.
Dijaki Gimnazije Škofja Loka so bili v tem šoslkme letu uspešni na tekmovanjih iz znnaja. Pridobili so 258 bronstih, 71 srebrnih in 28 zlatih priznanj. Na prireditvi smo čestitali in podelili nagrade vsem dobitnikom zlatih priznanj na državnih tekmovanjih:
Matija Brezavšček , 1. a - znanost mladini
Vid Kermelj, 1. a - znanost mladini, fizika, znanje o sladkorni bolezni, kemija (3. mesto), naravoslovje (2. mesto med 1. letniki)
Tina Logonder, 1. a - matematika, biologija
Dejan Perić, 1. a - matematika (1. mesto), kemija
Martin Rihtaršič, 1. a - logika
Lucija Bogataj, 2. a -matematika
Anja Brdnik, 2. a - biologija
Ema Ločniškar, 2. a - biologija
Miha Dagarin, 3. a - matematika
Sara Kokalj, 3. a - biologija
Jaka Pelaič, 3. a - matematika (3. mesto), kemija
Breda Košir, 3. a - znanje o sladkorni bolezni
Ariana Rozman, 3. b - zdrav diha za navdih
Iza Košir, 3. c - tekmovanje za Cankarjevo priznanje
Maruša Krmelj, 3. e - tekmovanje za Cankarjevo priznanje, zdrav dih za navdih
Nina Gartner, 4. a - logika (1. mesto)
Martin Bergant, 4. a - športno plezanje (1. mesto)
Andraž Jelenc, 4. a - matematika
Katja Malenšek, 4. a - biologija
Miha Rihtaršič, 4. a - matematika
Janja Štucin, 4. a - biologija
Urša Zrimšek, 4. a - logika, športno plezanje (1.mesto)
Urška Košir, 4. č - priznanje za najboljši haiku v nemščini in 1. nagrada na natečaju Društva za Združene narode
ob zaključku so se dijaki zahvalili razrednikom in mentorjem za vsa njihova prizadevanja in trud, ki so skriti za uspehi dijakov.
Mentorji dijakov, ki so prejeli zlata priznanja so bili učitelji: Marko Špolad, Milena Dolenec, Andreja Dobrovoljc (matematika), Mojca Tolar (kemija), Aljoša Erman (fizika, znanost mladini), Tatjana Žagar (tekmovanje za Cankarjevo priznanje), Mojca Mravlja (biologija, zdrav dih za navdih), Marija Gogala (znanje o sladkorni bolezni, zdrav dih za navdih), Jaka Kavčič (logika), Nevenka Bertoncelj (portno plezanje)
Kulturni program so oblikovali MePZ Gimanzije Škofja Loka pod vodstvom Žige Kerta in glasbenici Špela Vodnik na violini ter Nika Dobrovoljc na klavirju.
Čestitke vsem nagrajenim dijakom ter njihovim razrednikom in mentorjem!
Tekst: Ana Prevc Megušar, pomočnica ravnatelja
Foto: Žan Križnar, 1. e
Šola kot pripravljalnica za življenje
Šola je vsaki družbi eden od temeljev njenega razvoja.
Šola je pomemben del življenja, predvsem za mlade pa zelo dragocena priložnost, da ob podpori učitelja dobijo znanja in veščine , ki jim jih starši ne morejo dati. V šoli pa lahko ob pridobivanja znanja v ožjem pomenu uresničijo tudi osnovne potrebe v življenju, to pa je izražanje v umetnosti, v športu, v pridobivanju socialnih veščin, da bi postali in bili sposobni zdravo in pošteno živeti od svojega dela.
Slovenska javna šola je ob vseh konfliktnih situacijah, ki jih dnevno spremljamo v naših javnih zavodih (zdravstvo, sodstvo, banke, javna uprava...) sistem, ki še vedno dobro deluje, po moje v največji meri po zaslugi prizadevnih učiteljskih kolektivov in njihovih vodstev.
Zadnjih nekaj let v mednarodnih primerjavah ( PISA, TIMSS) vedno znova ugotavljamo, da imajo naši učenci odlična teoretična znanja, primanjkuje pa jim predvsem funkcionalnih znanj in veščin.
Prav te ugotovitve pa tudi pritrjujejo zahtevam, da je našo šolo treba še hitreje posodabljati.
Kakšna naj bi bila sodobnejša šola? Kot temeljna v procesu posodabljanja šole se pojavlja zahteva po razpredmetenju šole, torej po krčenju že stoletja uveljavljenega modela predmetnega pouka. Ta naj bi se skrčil za 20-30 %, pridobljeni čas pa bi se namenjal za vse tiste aktivnosti, ki danes v šolah tečejo po opravljenem rednem pouku. Te dejavnosti so v različnih krožkih na šoli in izven nje, na strokovnih ekskurzijah, taborih, obiskih predstav, tečajev za telesno in socialno zdravo življenje, skratka vse, kar nas oblikuje in vzgaja.
Naštete dejavnosti pa so za učitelje tudi priložnost za medpredmetno povezovanje, kjer učenca spoznamo v njegovih pravih hotenjih in sposobnostih.
Iz lastne izkušnje vem, da se to povezovanje v šolah še vedno težko prebija v naš opredmeten pouk, ki ga učitelji še vedno razumemo kot »znanstveno stroko«, ki bo ob teh novih izobraževalnih trendih trpela škodo.
Znanje v sodobni družbi nikakor ni le sposobnost pomnenja vse večje gore različnih podatkov in dejstev, ampak je sodobno znanje predvsem sposobnost rabe teh podatkov. Tudi tokrat nam do novih znanj ne bo mogel pomagati »nurnberški lijak«, ki si ga je v 17. st. zamislil nemški pesnik, ko je napisal priročnik, kako se v šestih urah naučiti pisanja pesmi. Verjel je, da je v priročnik prelil znanje iz svojih možgan, bralec pa bo nato to znanje prelil v svoje. Ideja ni bila slaba, vendar ne deluje, saj možgani niso steklenica, v katere se znanje preprosto priliva in odliva. Novo znanje usvajamo le tako, da razmišljamo, vadimo, iščemo nove odgovore.
V sodobnem času, ko je vse kar počnemo, treba tudi materialno ovrednotiti, postaja temeljna naloga šole posredovati dijaku to znanje kot kompetence (usposobljenost) za ... smiselno rabo podatkov, za javno nastopanje, za sodelovanje z drugimi, za obvladovanje sebe, itd. Učitelj ni več le nosilec in prenašalec znanja, ampak postaja dijakov mentor in skrbnik (tutor?) , ki mu pomaga na poti do znanja.
Bo ta pričakovanja naš učitelj lahko uresničeval tudi v prihodnje?
Zadnje novice pravijo, da se učiteljske plače ne bodo zvišale, šole pa bodo dobile še za desetino manj sredstev, čeprav vsi vemo, da sodobne šole ni brez dobre učne opreme. Tisti, ki upravljajo finance, kot že zadnjih deset let, računajo na učiteljev etos. Kaj menijo učitelji o tem, ob današnji slovesnosti ne bomo govorili, vem pa da biti učitelj postaja vse bolj zahtevno in odgovorno.
Vse prevečkrat slišimo, da slovenski učitelj prihaja iz učilnice izmučen in izpraznjen, ker se je moral ukvarjati predvsem z dijaki, ki niso dovolj motivirani ali celo ne dovolj sposobni za izbrano šolo, ob tem pa se ni mogel posvečati najbolj zavzetim v razredu.
To se v slovenskih šolah prevečkrat dogaja in verjetno gre za primere, ko dijaki niso izbrali zase primerne šole.
Upravičena je zahteva, da se vsem otrokom zagotovi dobra osnovna izobrazba, v srednji šoli pa se mora jasno ločiti, za kaj je kdo zares zainteresiran in seveda sposoben. Le tako bodo lahko dijaki zadovoljni in uspešni v šoli in kasneje v poklicu.
Dijaki naše šole v ta hram izobraževanja in druženja ob Selščici radi prihajajo, ponosni so na svojo šolo, in tudi kasneje to radi poudarijo, saj jim je ob dobrem počutju dala dobro osnovo za nadaljnjo pot.
Naša šola živi bogato življenje strokovno trdno postavljenega pouka in hkrati široke palete dejavnosti, ki pa tudi postajajo več kot le dejavnosti; vse bolj so del izobraževalnega in vzgojnega procesa.
Prepričan sem, da je to prava pot, ki nudi širok spekter znanj in informacij za življenje vsem, predvsem tudi tistim iz socialno šibkejših družin.
Danes boste podelili priznanja najboljšim za učni uspeh v razredu, priznanja za odlične dosežke na tekmovanjih v znanju, in priznanja za udeležence v mednarodnem projektu za mlade MEPI.
Zahvala za učne uspehe gre najprej prizadevnim dijakinjam in dijakom, prav tako pa profesorskemu zboru in vodstvu šole.
Za izredne dosežke na tekmovanjih v znanju so ob ambicioznih in nadarjenih dijakinjah in dijakih so najbolj zaslužni njihovi mentorji, ki na naši šoli že vrsto let delajo z neverjetnim pedagoškim zanosom – in simboličnim plačilom, izključno iz internih sredstev šole in, na žalost, prav nič iz državne blagajne.
Projekt MEPI nikakor ne bi bil tako trdno zasidran in priljubljen v programu dejavnosti na naši šoli, če ne bi imeli skupine zavzetih mentoric in seveda nadvse dragocene strokovne podpore Slovenske vojske.
Vsem naštetim uspehom pa ste temeljno podporo dali starši, ki stojite za svojimi otroki in jih vzpodbujate na njihovi poti šolanja in življenje.
Hvala vsem vam in želim, da po tej poti hodite tudi v naslednjih šolskih letih.
Kot predstavnik Občine Škofja Loka v svetu šole pričakujem, da ta zgodovinsko zaokrožen prostor nekdanje freisinške posesti in seveda še veliko širše računa na vas.
Občina Škofja Loka in vse sosednje občine so med najuspešnejšimi v državi in prepričan sem, da bodo tudi vaše znanje znale ceniti in uporabiti.
Naša domovina je čudovita in le vi sta lahko njena prihodnost.
Še enkrat čestitke in zahvala vsem današnjim slavljencem. Srečno!
Marjan Luževič, član Sveta šole Gimnazije Škofja Loka in ravnatelj Gimnazije Škofja Loka v letih 1991 – 2009
