Pouk retorike in klasični retorični konec tedna 

Ne vem natančno kje, ampak slišal sem za teorijo, da je za to, da v nečem postanemo dobri, treba posnemati najboljše.

Če ste recimo podjetnik, vam ni treba odkrivati nečesa novega, oz. kakor radi rečemo, ni potrebno odkrivati mokre vode, ampak se lahko zgledujete po raznih zgodbah o uspehu.

Po tej teoriji počnemo to, kar je počel naš zgled, in ga poskušamo v čim več stvareh posnemati. Zdi se mi, da gre pri retoriki za zelo podobno stvar.

Ker retorika obstaja, odkar obstaja potreba po prepričevanju in kritičnem presojanju, so imeli ljudje do danes mnogo časa, da jo izpopolnijo. Tudi Slovenci smo imeli kar nekaj dobrih govornikov. Eden prvih je bil pridigar Janez Svetokriški, ki je vse svoje pridige in govore zapisal v pet debelih zvezkov. Zagotovo pa poznate tudi našega filozofa Slavoja Žižka, ki se je že večkrat izkazal kot zelo prepričljiv govornik, ki s svojimi govori pogosto buri duhove poslušalcev.

Sam sem se z retoriko in njenim čarom prvič srečal pri skavtih, kjer smo imeli nekaj neprofesionalnih, a vendarle zelo nadarjenih govorcev. Zdi se mi, da sem od teh ljudi pobral kar nekaj znanja, ki mi je do zdaj že velikokrat prišlo zelo prav. Čeprav takrat nisem vedel, kaj je retorika, pa sem že takrat spoznal, kako poemben je jasen in močan glas, prav tako pa sem zaznal tudi pomembnost mimike ter govorice telesa in rok. Kljub vsem tem spoznanjem sem ugotovil, da nikakor ne dosegam stopnje, ki so jo dosegali ti ljudje. Nikakor pa nisem mogel ugotoviti zakaj.

Ko sem prišel na Gimnazijo Škofja Loka in izvedel, da je del programa klasične gimnazije tudi retorika, sem se tega zelo razveselil, saj sem od nekdaj rad govorno nastopal.  Pri pouku retorike sem gotovo močno izboljšal svoje dotedanje znanje in izvedel tudi veliko novega. Najljubši in najzanimivejši del programa pa je bil zagotovo tabor.

Tam smo izvedli veliko zares unikatnih in nenavadnih vaj, ki so segale od vaj za glas  in izgovorjavo do zabavnih in razgretih debat o trenutno aktualnih temah. Naučili smo se, kako biti dobri in zanimivi govorniki, hkrati pa smo se naučili biti tudi dobri poslušalci. Izkusili smo tudi pritisk nastopanja pred kamero in mislim, da smo se vsi kar dobro odrezali.

Poleg vsega tega pa smo z razredom in mentorji preživeli čudovit vikend in se med seboj še bolj povezali. To se mi zdi zelo pomembno, saj za razliko od preostalih razredov mi v preteklih letih nismo imeli nobenega razrednega vikenda.

Tako smo v sproščenem vzdušju in v času enega vikenda spoznali, kako močno in pomembno orodje je naš  dar govora. Z gotovostjo lahko rečem, da bom pridobljeno znanje v prihodnosti s pridom izkoristil, z veseljem uporabljal in se trudil to vedno uproabiti na pozitiven način. Zgodovina nas namreč uči, da se dar govorništva da tudi zlorabiti.

Z zanimanjem bom spremljal teme, ki so provezane s področjem javnega nastopanja, in nadgrajeval svoje že pridobljeno znanje. Kljub temu pa mislim, da samo posnemanje najboljših ni dovolj in da je najprepričljivejši tisti, ki vsemu teoretičnemu znanju doda tudi svojo osebno noto.

Tine Gabrijel, 3. b