Posvet o prihodnosti Evropske unije

V petek, 15. 11. 2019 je v škofjeloškem Sokolskem domu potekalo posvetovanje o prihodnosti Evropske unije, ki ga je organizirala Občina Škofja Loka, Gimnazija Škofja Loka in Vlada Republike Slovenije. Posveta so se udeležili župan Tine Radinja, minister za zunanje zadeve in podpredsednik vlade dr. Miro Cerar, vodja državne pisarne in državni minister za evropske in zvezne zadeve in medije Bavarske dr. Florian Herrmann, vodja Pisarne Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič, iz Pisarne Evropski parlament Slovenija Andrej Miholič in dijaki Gimnazije Škofja Loka. Pomembno je, da smo tudi dijaki izrazili svoje poglede na prihodnost evropskih povezav. Dogodek sta povezovali dijakinja četrtega letnika Manca Štritof in televizijska voditeljica Monika Tavčar.

Posebna pozornost obiska je bila namenjen evropskim teman in  izmenjavi mnenj ter razpravi o izzivih Unije ter njeni poti v hitro spreminjajočem se globalnem svetu. Dijaki in ostali udeleženci smo razpravljali o prednostih in slabostih Evropske unije, evropski identiteti in načinu življenja ter trajnostnem in regionalnem razvoju in sodelovanju. Glavnino razprave pa je povzemalo vprašanje, kakšno Evropsko unijo si želimo. Oba ministra sta poudarila prednosti življenja v EU, kot so prosto prehajanje mej, (študentske) izmenjave, enotne mobilne storitve, pa tudi težave, kot je denimo prevelika odmaknjenost evropskih določevalcev od državljanov, in skrbi, ali ne bomo dosežkov evropske civilizacije zapravili oziroma predali v roke skrajnežev. V razpravi je g. Cerar sodelujoče pozval k aktivnejši udeležbi pri  kreiranju Unije bodisi s sodelovanjem v javnih posvetovanjih o evropski zakonodaji, evropske državljanske pobude, bodisi v različnih evropskih projektih aktivnega državljanstva. Poudaril je, da v globalnem svetu nobena država ni otok, skupaj smo močnejši in skupaj lahko najdemo odgovor na globalna vprašanja. Na pomisleke o učinkovitosti in vlogi Unije je minister obiskovalcem postavil vprašanje, kakšno bi bilo njihovo življenje brez Unije, brez skupne valute evra, potovanja brez potnih listov v schengenskem prostoru, evropskih programov, prostega pretoka oseb, storitev, kapitala in blaga ter programov Erasmus.

Dijaki  smo izrazili skrb zaradi populizma in razraščanja skrajnih političnih skupin. »Če bodo prevladale skrajnosti, se bo EU začela razkrajati,« meni Cerar, ki dodaja, da ga skrbi tako desni kot tudi levi populizem. Na vprašanje enega od dijakov, kaj lahko EU naredi proti temu, je g. Herrmann odgovoril, da se rešitve skrivajo v čim boljši izobraženosti in informiranosti ljudi, boju proti lažnim novicam (t. i. fake news) in preprečevanju oddaljevanja elit od ljudi. Mneja dijakov so bila včasih tudi provokativna, kot denimo pogled dijaka, ki je dejal, da odločevalci sodelujejo le, ko gre za razprodajo slovenskih podjetij tujcem, v pritrjevanju populistom in nasprotovanju teženj Kataloncev po samostojnosti. Dijake skrbi tudi vloga EU v svetu in njeno podrejanje velikim svetovnim akterjem. Poudarili so problem migracij in vlogo EU pri reševanju tovrstnih težav v državah izvora migrantov. Druge je zanimalo, kako bo EU pomagala reševati stanovanjski problem mladih.

Za konec pa še provokativno vprašanje naše dijakinje tretjega letnika, ki ga je zastavila gostom: »Kaj pričakujete od nas, mladih, da za EU naredimo sami – in ali nam boste to tudi pu­stili narediti?«

Manca Jerala in Manca Štritof, 4.e