Nacionalni mesec skupnega branja posvečen domačim knjižnicam

Tudi letos smo se pridružili projektu Nacionalni mesec skupnega branja 2020 – Beremo skupaj. Tokratna tema so domače knjižnice. Sestavili smo anketo, s katero smo dijake in profesorje povprašali o njihovih zasebnih knjižnicah, da bi ugotovili, kaj ponujajo in kako vplivajo na odnos do branja. Anketa je bila odprta od 22. oktobra do 9. novembra 2020. Ponudila nam je kar nekaj zanimivih odgovorov in ugotovitev. Rezultate ankete si lahko preberete na povezavi: 

Rezultati ankete Domače knjižnice

V nadaljevanju so bili dijaki in profesorji povabljeni, da prispevajo fotografije domačih knjižnic. Odzvale so se tri družine in nam na ogled ponudile svoje domače knjižne kotičke, za kar se jim prijazno zahvaljujemo. Prejeli pa smo tudi lep in spodbuden zapis o zelo naklonjenem in osebnem odnosu do knjig in o njihovih bogatih zgodbah. Opominja nas, da  pri nastajanju vsebin in njihovem prebiranju stojimo živi ljudje, ki se na poseben način srečujemo ob "besedah".

/…/ Ne samo, da knjige v sebi nosijo zanimive vsebine, za skoraj vsako knjigo na polici stoji tudi njej posebna zgodba, njen izvor ... Večina knjig ima dvojno vsebino, tisto, ki je zapisana na njenih listih, in tisto, zaradi katere je knjiga pristala na policah ... Slonček na eni izmed fotografij je na primer darilo Neže Maurer. Enkrat mi ga je dala, pravi, da sloni prinašajo srečo.

Puškin ima tudi zanimivo pesmico, ki govori o tem, kako bralec v svoji knjižnici v eni izmed knjig odkrije posušen cvet in ta cvet v njem vzbudi številna vprašanja: Kdaj je ta cvet cvetel, kje je cvetel? Katero pomlad je cvetel? Je dolgo cvetel? Kdo ga je utrgal? Je bila to tuja ali znana roka? Zakaj so ta cvet položili sem? Morda kot spomin na nežno snidenje ali pa žalostno slovo? Morda pa je ta cvet le spomin na samoten sprehod? Je ta še živ/a, ki je utrgal/a ta cvet? Ali je nemara že umrl/umrla − kot ta minljiva cvetka? Dodajam še prevod te pesmice iz leta 1828. Tudi Puškin je zbiral knjige, v njegovi knjižnici je več kot 3000 knjig, po dvoboju je med svojimi knjigami tudi umrl. 

/…/ O knjigah se je vedno lepo pogovarjati, še lepše pa je z njimi živeti.

Marjeta Petek Ahačič 

Naša dejavnost je objavljena na spletni strani nosilcev nacionalnega projekta: 

https://nmsb.pismen.si/dogodek/?1396/

Z njo se pridružujemo tudi projektu OBJEM, ki si prizadeva za napredek bralne pismenosti in razvoj slovenščine: https://www.zrss.si/objava/projekt-objem.

Majda Kokalj Auguštiner, prof., knjižničarka