London, dih jemajoče mesto, ki nikoli ne spi

Na letošnjo ekskurzijo v London smo se odpravili v treh skupinah, saj se je potovanja udeležilo kar 115 dijakov. Zaradi lažje organizacije in nemotene izvedbe programa je vsaka skupina odpotovala z enodnevnim zamikom, vendar smo vsi sledili enakemu načrtu ter obiskali iste znamenitosti britanske prestolnice. V nadaljevanju sledi zapis dijaka ene izmed skupin.

Na mrzlo zimsko zgodnje jutro 7. februarja smo se dijaki 2. bc in 2. a odpravili proti prestolnici Združenega kraljestva (nekateri so zaradi vznemirjenja povsem zanemarili spanec). Na poti do letališča v Zagrebu smo si pričeli nabirati “power nape”, ki so nas v bistvu spremljali vso ekskurzijo, nočni metulji pa so si ogledovali prazne ceste in večerne luči, ki oblivajo speča mesta. Čakal nas je let, dolg približno malo manj kot dve uri, preden smo pristali na letališču Stansted.

Z londonskim vrvežem smo se spoznali že na vožnji z avtobusom proti hotelu, ki se je nahajal v bližini svetovno znanega nogometnega stadiona Wembley, na katerem med drugim trenira tudi angleška nogometna reprezentanca. Kar takoj smo se s podzemno železnico odpravili v British Museum, kjer smo si ogledali arheološke ostanke različnih zgodovinskih ljudstev in kultur s celega sveta. Po ogledu smo se odpravili proti Buckinghamski palači. Na poti smo se srečali še z veličastno gotsko okrašenim Big Benom, kjer smo dokaz ogleda udejanjili z raznimi “selfiji” in skupinskim slikanjem. V parku St. Jamesa zraven palače so nas pričakali labodi, pelikani, gosi in, meni najljubše, veveričke. V večernih urah smo šli mimo veličastne Narodne galerije, si vzeli čas za večerjo, nakar smo se povsem uničeni vrnili v hotel, kjer smo nemudoma zaspali.

Naslednje jutro smo si s povrnjenimi močmi privoščili tradicionalni angleški zajtrk, ki nam je zagotovil dovolj beljakovin in energije za nov pohodniško naporen, a hkrati zanimiv dan. Najprej smo se ustavili pred O2 areno, ki vsako leto gosti koncerte največjih glasbenikov. Pot smo nadaljevali s kabinsko žičnico, s katero smo prečkali Temzo. Vodička nas je peljala do Greenwicha, ki je znan predvsem po gromozanskem observatoriju z muzejem, vendar ta deluje kot senca geografskemu fenomenu: ničelnemu poldnevniku (če poenostavim, geografska dolžina 0°). Poskusili smo “fish and chips”, ki nas je prijetno nasitil in nas pripravil na ogled Londona z ladjico po reki Temzi, s katere smo videli Tower Bridge: nova priložnost za sebke in videoposnetke. Ladjica nas je popeljala tudi mimo simbola, vgraviranega v potne liste, govorim o “angleškem Eifflu”, The London Eye. Prispeli smo pred Natural History Museum, kjer smo si ogledali številne ostanke dinozavrov, morskih bitij, ki živijo do pet tisoč metrov pod vodo, žuželke, ki se skrivajo v naših posteljah in jih s prostim očesom ne vidimo oziroma kot jim reče prof. Mayland – “creepy crawlies”. Dan smo zaključili z ogledom velike muzejske zbirke v Science Museum, ki prikazuje kultne predmete, razstave in zgodbe iz sveta znanosti, tehnologije, inženirstva, medicine in industrije, od zgodovinskih strojev, računalnikov in letal do interaktivnih galerij o vesolju, računalništvu in medicinskih odkritjih.

Naslednje jutro smo se s podzemno železnico odpravili h gledališču prvega med enakimi, Williama Shakespearja, The Globe. Prisrčna vodička nam je predstavila zgodovino gledališča in omenila požar, ki ga je popolnoma opustošil, a so ga k sreči rekonstruirali. Po ogledu smo kratek čas preživeli tudi v galeriji moderne umetnosti, Tate Modern. Sprehodili smo se do strašljivo-adrenalinskega muzeja The London Dungeon, kjer smo se srečali z največjimi zločinci Londona, kot so Jack the Ripper, Sweeney Todd, Guy Fawkes ... Pokazali so nam srednjeveške mučilne naprave, v kar dveh primerih so zlobneži v muzej zaprli našo razredničarko, kar je na njej pustilo travmatične posledice (šala, nihče med ekskurzijo ni bil resno poškodovan). Zvečer smo si ogledali še muzikal Mamma mia, ki je pustil izjemno evforičen občutek še nekaj časa po koncu, skratka v spanju smo si peli hite ABBE.

Zadnji dan smo si popestrili z ogledom Oxford street, kjer smo porabili še zadnje funte, odbrzeli do letališča Gatwick, kjer smo, kot 1. dan, z letališkimi procedurami opravili profesionalno in Londonu pomahali v slovo. Prileteli smo v Benetke in se v zgodnjih jutranjih urah vrnili v Škofjo Loko z nepozabnimi spomini (in mnogimi spominki).

Vsega lepega je enkrat konec, 2. bc pa se je še istega dan 3. uro udeležil pouka matematike in se razveselil korenov in potenc.

Anej Antončič, 2. bc