Koncert pevskih zborov slovenskih klasičnih gimnazij
V ponedeljek, 12. marca 2018, na gregorjevo, ko se ptički ženijo, smo na škofjeloški gimnaziji povabili v goste tiste gimanzije, ki v Sloveniji izvajamo program klasične gimanzije. Prvo tvorstno srečanje je lani gostila Gimnazija Novo mesto. Srečanje je bilo v Sokolskem domu na Mestnem trgu ob 17. uri. Najprej je vse navzoče pozdravil gostitelj ravnatelj Jože Bogataj, nato pa je kratek pozdrav vsem pevsem namenil tudi župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe.
Nemen srečanja je predvsem promocija dela in programa klasične gimanzije na Slovenskem. Predstavili so se mladinski mešani pevski zbor Gimnazije Novo mesto, 1. gimnazije v Celju. Gimnazije Polane (instrumentalo-vokalna skupina), Prve gimanzije Maribor in gosititelji mladinski mešani pevski zbor Gimanzije Škofja Loka. Tema jke bila izbrana za ta poseben dan: ljubezen, pomlad, radost do živjenja, in ker smo v evropskem letu kulturne dediščine, je bila rdeča nit slovenska ljudska pesem. Posamezni zbori so se predstavili s po tremi pesmimi. Bolj kot se je prireditev bližala koncu, bolj je naraščala pozitivna energija mladih in v dvorani je bilo čutiti resnično veselje do petja, še posebej, ko so vsi prisotni, skupaj z instrumentalisti in solisti zapeli že ponarodelo Dan ljubezni.
Zahvala za izjemen glasbeni dogodek z vrhunskimi izvedbami gre predvsem dijakom in dijakinjam posameznih gimnazij ter njihovim zborovodjem in zborovodkinjam, obenem pa se zahvaljujemo tudi škofjeloški ekipi, ki je koncert pripravila: Ani Prevc Megušar, Gašperju Kvartiču, prof. latinščine za del veznega besedila in Gašperju Murnu za povezovanje prireditve.
Nekaj odlomkov iz veznega besedila (pripravil Gašper Kvartič, prof.)
Beseda muzika prihaja iz stare grščine in je sprva označevala celotno področje tega, čemur bi danes rekli kulturno ustvarjanje. He musiké téhne je bila »veščina Muz«, torej spretno ustvarjanje pod navdihom ene izmed Muz, devetih zaščitnic antičnih artističnih umov: Kaliopa je navdihovala epske pesnike, Klio zgodovinopisce, Erato ljubezenske pesnike, Melpomene tragike, Polihimnija pisce hvalnic, Terpsihora plesalce, Talija komediografe in Uranija astronome. Muza, ki ji bomo danes izkazali največ časti, pa je Euterpe – zavetnica glasbe in pevcev. Njeno ime pomeni »tista, ki razveseljuje.« Uživajmo.
Beseda harmonija izhaja iz grškega glagola harmotto, 'zlagam', in pomeni »skladnost«. Takšno ime nosi tudi stara grška boginja sloge. Harmonija je tako hkrati verski, prav tako pa lahko tudi filozofski ali celo politični pojem. Vsa ta tri področja so se v antiki zlila v genialni osebi Pitagore s Samosa, ki je med drugi znan kot avtor slavnega izreka o pravokotnem trikotniku. Pitagora je bil matematik, filozof, aktiven državljan in mistik, ki mu tradicija pripisuje tudi mnogo čudežev, med drugim sposobnost bilokacije ali teleportacije, večkratno utelešenje, zlato stegno in sposobnost zdravljenja. Ena izmed bolj verjetnih zgodb mi pripisuje iznajdbo razmerij, po katerih so urejeni toni v glasbeni lestvici. Pitagorejci naj bi verjeli, da enaka razmerja tonov oddajajo tudi nebesna telesa, ki jih lahko sliši le dobro izučeno uho.
Z glasbo se je ukvarjal tudi Platon, mož, na čigar misli, pravijo, sloni celotna zahodna filozofija. Njegova vizija idealne države bila sestavljena iz treh delov – preprostega delavnega ljudstva, vojakov ter modrecev – filozofov na samem čelu države. Takšna ureditev je zahtevala stroga pravila tudi pri vzgoji, zato je Platon uporabo glasbe strogo omejil. V pogovoru z Glavkonom v delu Država razkrije, da bi pri procesu gojitve mladeniča dovolil le dva izmed sedmih grških tonalnih sistemov, saj naj bi ostali spodbujali čustva, kot je žalost ali pretirana razposajenost. V sovji državi bi Platon dovolil le uporabo enostavne lire ter aulosa, antičnega pihala. Platon je videl težave z umetnostjo nasploh, saj naj bi šlo pri njej za posnemanje fizičnih stvari, ki so že same kopije svojih popolnih »idej«, umetnost pa se tako od sveta idej, te najvišje realnosti, odmika še za eno stopnjo več.
Tudi Rimljani so imeli tradicijo glasbe. O njej žal vemo manj kot o grški. Vemo pa, da je bilo petje pomemben del ljudskega izročila. Latinski glagol canere 'peti', je zaznamoval tudi vse vrste preliterarnega ustvarjanja v okolici Rima: ljudske pesmi, otroške izštevanke, zarotitvene molitve na tablicah itd., ki jim s skupno besedo rečemo »carmina« ali »pesmi«. Glagol canere in njegova različica cantare sta dala tudi mnogo besed v romanskih in drugih jezikih, kot so chanter ali chanson, chant, accent, enchanting, incantation, incentive itd.
Naslov našega večera, veris laeta facies ali »veseli obraz pomladi«, je verz, vzet iz ene izmed pomladnih pesmi iz srednjeveške zbirke Carmina Burana. Pomladnih pesmi, s katerimi se včasih zelo uspešno poveže ljubezenska tematika, je v zbirki toliko, da lahko predstavljajo kar poseben tip pesmi. Pogostost motiva prebujajoče se pomladi je tolikšna, da je ilustrator zbirke veliko prostora namenil cvetlicam, zelenju, drevesom in ostalim pomladnim motivom. Pomlad je ena izmed najlepših metafor za ljubezensko radost, ki jo človek začuti v svojem srcu. Ta lahko stali in prežene še takšen mraz, v katerega je morda vkovano srce človeka, ki ne zaupa več v lepoto življenja. Veris laeta facies bi torej prav lahko bil tudi Amoris laeta facies. Naj nam ob letošnjem prihodu pomladi zažarijo srca in obrazi.
Gostiteljica naslednjega takšnega srečanja je 1. gimnazija v Celju spomladi leta 2019.
Jože Bogataj, ravnatelj
