Klasični filozofski vikend: Po Sokratovih stopinjah

Maturantje klasičnega oddelka zadnjih nekaj let pridno vzdržujejo tradicijo »filozofskega vikenda«, tabora, namenjenega antični filozofiji. Tako smo se tudi letos klasiki, neprijetni covid situaciji navkljub, v začetku novembra odpravili v Cerkno, kjer smo preživeli konec tedna.

Po prijetnem sprejemu v CŠOD Cerkno smo takoj zavihali rokave in se poglobili v Sokratovo apologijo, iz katere smo s prof. Janezom Ciperletom razbrali, da je najmodrejši tisti, ki »ve, da nič ne ve«. Vreme nam je bilo naklonjeno, kar smo izkoristili za tibetanske vaje in filozofiranje na prostem. Spraševali smo se, kaj je dobro življenje, v kaj je vredno dvomiti in še marsikaj. 

Zvečer je sledil ogled filma Matrica, ki smo ga naslednji dan analizirali in njegove ideje primerjali z antičnimi filozofskimi šolami. Zgodbo smo povezali s Sokratovo teorijo o votlini, ki pravi, da je svet kot ga poznamo le senca »pravega sveta«.  Sokrat pravi, da lahko pravi svet uvidi le filozof, s tem da se reši iz votline, v filmu pa temu zadostuje zaužitje rdeče tabletke.

Sobotni večer je zaznamoval simpozij, rimsko zborovanje, kjer ni manjkalo filozofskih vprašanj, vina (khm, malinovca) in »live« antične glasbe v izvedbi prof. Gašperja Kvartiča in prof. Mateja Prevca.

V nedeljo je napočil čas za vrnitev domov in z nami je jokalo tudi nebo. Zadnje ure našega filozofskega vikenda smo posvetili prevajanju latinskih odlomkov; pobliže smo se spoznali z Lukrecijem, Seneko Mlajšim in Ciceronom.

»Kratko, a sladko« bi bila zaključna misel našega vikenda. Res je, da smo kar precej izmozgali naše sive celice, a smo pridobili veliko novega znanja in izkušenj, predvsem pa smo poglobili naše znanje o nas samih.

Kaja Perčič, 4 .b