Geografska ekskurzija v Velenje

V petek, 6. maja, smo se dijaki 3. letnikov odpravili na strokovno geografsko ekskurzijo v Velenjsko kotlino. Zahvaljujoč dobrim prometnim povezavam smo brez večjih težav prečkali Trojane, v želji po čim hitrejšem prihodu v Velenje in nazaj pa smo se v obeh smereh odpovedali trojanskim krofom.

Na poti smo spoznavali geografske posebnosti Celjske in Velenjske (Šaleške) kotline, vse od geoloških do gospodarskih značilnosti obeh regij. Najprej je bil na sporedu ogled Velenjskega premogovnika, kjer že 130 let odkopavajo rjavi lignit, premog, ki je sicer slabše kvalitete. Dobili smo izjemno priložnost, da smo začutili delček vsakdana velenjskih rudarjev, ko smo se odeti v delovne halje in z zaščitno čelado na glavi z dvigalom spustili okoli 150 metrov pod zemeljsko površje. Sledil je sprehod čez temačne rove, kjer smo se pobliže seznanili s samim delovanjem rudnika in težkim vsakdanom velenjskega rudarja. Tudi malicali smo na nižji nadmorski višini, kot malicamo običajno v šoli- lahko se pohvalimo, da smo tipično rudarsko štručko s klobaso jedli v najnižje ležeči jedilnici v Sloveniji.

Če je imel premogovnik v preteklosti in tudi danes pomembno gospodarsko funkcijo, obenem pa za marsikoga predstavljal zagotovljeno delovno mesto, je njegov vpliv na okolje vse prej kot bleščeč. Zaradi posebne metode odkopavanja lignita, ko pride do rušenja plasti v odkopne prostore, nastopi pogrezanje površja in nastanek novih reliefnih oblik, ki jih zalije voda. Tako so se na območju Velenja rodila kar tri jezera: Škalsko, Šoštanjsko in največje, Velenjsko. Šoštanjsko ali Družmirsko jezero se bo v prihodnosti, zaradi živahne odkope dejavnosti pod jezerskim površjem, še povečevalo.

Po izčrpnem predavanju o vplivih premogovnika na okolje smo se odpravili do razgledne ploščadi nad Velenjskim jezerom, ki je po površini le malo manjše od ledeniško nastalega Blejskega jezera. Pozornost nam je pritegnila druščina prikupnih hišic na obrežju jezera, imenovanih Kunta Kinte, ki služijo kot počitniške hiške. Sledil je ogled Škalskega jezera, kjer smo spoznali predvsem turistični in rekreativni značaj jezer, nato pa smo se z avtobusom zapeljali skozi Velenje, kjer smo opazovali značilno načrtno gradnjo »vrtnega mesta«, za piko na »i« pa smo se zapeljali mimo Termoelektrarne Šoštanj, ki proizvede kar tretjino vse električne energije v Sloveniji, presenetila in prevzela nas je pa predvsem impozantnost celotnega kompleksa.

V Škofjo Loko smo prispeli v popoldanskih urah, polni novih znanj in vtisov.

Nives Košnjek, 3.b