Čez slovensko goro po MEPI zlato

Dijaki naše šole smo skupaj z dijaki Gimnazije Pierra de Coubertina iz Tábora na Češkem uspešno opravili zlato odpravo MEPI, ki nas je vodila iz Poljan vse do Bohinjskega jezera. Večdnevna pot ni bila le fizični izziv, temveč tudi priložnost za poglabljanje prijateljstev in razvijanje vztrajnosti.

Odprava se je začela v precej neugodnih vremenskih razmerah, saj nas je že prvi dan spremljal dež. Precej smo se premočili, kar je predstavljalo dodaten izziv ob začetku poti. Kljub temu smo ob podpori mentorjev in ravnateljice uspeli ohraniti dobro voljo in motivacijo. Z njihovo pomočjo smo do naslednjega jutra posušili premočena oblačila in, kar je bilo še posebej pomembno, tudi čevlje. Tako smo lahko odpravo nadaljevali pripravljeni in predvsem suhi.

Naslednje dni nam je bilo vreme bistveno bolj naklonjeno, kar je močno prispevalo k prijetnejšemu vzdušju na poti. Posebej lep je bil nedeljski dan, ko nas je pot vodila čez razgledni greben Ratitovca proti Soriški planini. Ob čudovitih razgledih na okoliške vrhove smo lahko za trenutek pozabili na utrujenost. Na Ratitovcu so nas mentorji presenetili s sladkim presenečenjem, ki je dodatno dvignilo razpoloženje v skupini. Dijaki smo ob tem z nasmeškom obujali tudi spomin na prvo sladko presenečenje, ki nam ga je že prvi dan odprave prinesel direktor zavoda MEPI.

Zadnji dan odprave nas je pričakalo sončno in vroče vreme, ki je še dodatno spodbudilo željo po cilju. Po več dneh hoje in brez pravega udobja je bil prihod do Bohinjskega jezera prav posebno doživetje. Osvežujoč skok v jezero je bil nepozabna nagrada za ves trud, vztrajnost in prehojene kilometre.

Domov smo se vrnili utrujeni, a polni lepih spominov, novih izkušenj in prijateljstev. Po zasluženem počitku smo našim češkim prijateljem pred njihovim odhodom razkazali še Ljubljano ter skupaj zaokrožili to nepozabno izkušnjo.

Odprava MEPI nam bo ostala v spominu kot preizkušnja vzdržljivosti, sodelovanja in poguma – predvsem pa kot zgodba o prijateljstvu, ki ne pozna meja.