2. e na mednarordni izmenjavi v Nemčiji

V soboto, 19.10.2019, smo se polni pričakovanj v zgodnjih jutranjih urah dobili pred šolo. Pred nami je bilo okoli 7 ur dolge vožnje z avtobusom,kar pa nas glede na to, kaj nas je čakalo na cilju, ni motilo. Vožnja je bila polna veselja in glasbe.
Ob 5 popoldne istega dne smo končno prispeli v majhno nemško mestece Bleubeuren, ki nas je že na prvi pogled očaralo s svojimi pisanimi hišami. Spoznali smo svoje gostitelje, ki so nas toplo sprejeli in nas nato odpeljali v svoje domove. Cel vikend smo preživeli vsak pri svoji družini in se med seboj videli ter družili.
V ponedeljek, 21.10, se je pravi del izmenjave šele začel. Na svoji šoli nas je lepo pozdravila ravnateljica gimnazije v Bleubeurenu, ki z našo gimnazijo sodeluje že kar nekaj let. Sledil je krajši odmor, nato pa nas je čakal voden ogled skozi njihovo šolo, ki se arhitekturno zelo razlikuje od šol v Sloveniji. Po ogledu smo obiskali uro angleščine pri enako starih dijakih in ugotovili, da je njihova angleščina oziroma sistem poučevanja veliko manj učinkovit kot pri nas. Učna ura traja eno uro in pol. Po angleščini so sledile delavnice, ki so jih pripravili nemški dijaki. Potekale so v dveh učilnicah. Vse so imele skupen cilj - naučiti nas kaj novega o svoji državi. Navezovale so se na nemško hrano, glasbo, besede, znane obraze in himno. Ob tem smo se zabavali in vedno bolje spoznavali drug drugega. Po delavnicah smo imeli kosilo, nato pa še kratek ogled Bleubeurena in njegovega omembe vrednega jezera, ki je silovito modre barve. Čakal nas je še kviz, v okviru katerega smo se razdelili v skupine in po mestu iskali podatke, hiše in znamenitosti, ki jih je delovni list od nas zahteval. Po zadnji aktivnosti smo se utrujeni vrnili vsak k svojemu gostitelju.
V torek, 22.10., smo se zjutraj sestali v šoli in podelili nagrade za kviz, ki je potekal prejšnji dan. Nato smo se odpravili proti najbolj znanemu mestu v tej okolici, Ulmu. Vožnja z vlakom nas je pripeljala v precej večje mesto od Bleubeurena. Bilo je polno majhnih restavracij, kavarn in trgovin. Skozi mesto in njegove skrivnosti nas je zopet popeljal vodič in izvedeli smo veliko novega o le-tem. Kdor je želel, se je smel povzpeti tudi na tamkajšnjo visoko katedralo, ki terja ogromno hoje, vendar na koncu pričaka z obširnim razgledom. V Ulm so se po končanem pouku pripeljali še nemški dijaki, da bi tam skupaj izkoristili prosti čas.
V sredo, 23.10., smo obiskali kar dva muzeja. Zjutraj smo obiskali muzej, kjer smo si ogledali veliko število okostij živali, ki so živele v času pred nami. Sledila je vožnja v kamnolom, kjer smo izkopavali fosile. Nato smo precej utrujeni obiskali še en muzej - prazgodovinski muzej. Na koncu ogleda nam je moški poljskih korenin na zanimiv način pokazal, kako so včasih zakurili ogenj.
V četrtek, 24.10., smo se odpeljali v mesto Tübingen, v okolici katerega je živel Primož Trubar. Po osrednji reki smo se popeljali z majhno tradicionalno ladjico in se pozabavali z njenim voznikom. Ladjico je zapleteno upravljati in kdor tega ni verjel, je lahko tudi sam poizkusil voziti. Po koncu izleta po reki je sledilo kosilo, nato pa še voden ogled po mestu. Ogledali smo si nekaj znamenitosti, povezanih s Primožom Trubarjem in na splošno videli veliko novih stvari.
V petek, 25.10., smo se pri avtobusu, pripravljeni na odhod domov,dobili v jutranjih urah. Žalostni, da se tako hitro poslavljamo od novih prijateljev, smo jim iz avtobusa še zadnjič pomahali v slovo in se odpravili v Slovenijo.
Izmenjava je bila vsekakor izjemna izkušnja. Uporabljali smo angleščino (nekateri celo nemščino), spoznali nove ljudi, novo kulturo, nove poglede na svet, novo vrsto arhitekture in drugačen sistem šolanja. Spletla so se nova prijateljstva, predvsem pa nas je izmenjava povezala tudi znotraj razreda. Enotedenski projekt, kjer se uporablja tuji jezik, je bil izrazito drugačna izkušnja od dvodnevne izmenjave znotraj države lansko leto. Veselimo se marca, ko nam nemški dijaki vrnejo obisk.

Tara Drobnjak, 2. e