Mediteranski navdih za sodobno šolo: Erasmus+ job shadowing na Ibizi
V začetku junija sva se profesorja angleščine z Gimnazije Škofja Loka v okviru programa Erasmus+ udeležila job shadowinga na šoli IES Sa Colomina v mestu Eivissa na Ibizi. Namen obiska je bil spoznati delovanje šole, spremljati pouk angleščine, izmenjati izkušnje z učitelji in vodstvom ter poiskati primere dobre prakse, ki bi jih bilo mogoče prenesti tudi v naše šolsko okolje. IES Sa Colomina izvaja programe obveznega srednješolskega izobraževanja, mature in poklicnega izobraževanja. Že ob prvem stiku sva dobila vtis šole, ki je močno vpeta v lokalno okolje, hkrati pa odprta za mednarodno sodelovanje. Velik poudarek namenjajo digitalizaciji, vključevanju dijakov, projektom in povezovanju z lokalno skupnostjo.
Šola od blizu
Ravnatelj in člani vodstvene ekipe so nama predstavili organizacijo dela, sistem vodenja ter ključne izzive, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu. Posebej zanimivo je bilo videti, kako jasno imajo urejene postopke na področju discipline, podpore dijakom in uporabe tehnologije. Poleg vpetosti v Erasmus+ je šola vpeta tudi v program PROA+, namenjen dodatni podpori dijakom in izboljševanju njihovega učnega uspeha. Veliko sva izvedela tudi v pogovorih z učitelji, predvsem o načrtovanju pouka, ocenjevanju, vedenjskih izzivih in delu z dijaki, ki potrebujejo dodatno podporo.
Pouk angleščine v praksi
Hospitirala sva pri pouku angleščine v 1. in 4. letniku ESO. Pri mlajših dijakih sva opazila več vodenih dejavnosti in bolj strukturiran potek ure, pri starejših pa več samostojnosti in sproščenega sodelovanja. Učitelji pri pouku uporabljajo digitalna gradiva, delo pa prilagajajo različnim ravnem znanja v razredu. Posebej zanimivo je bilo, da lahko načine preverjanja in ocenjevanja prilagajajo sposobnostim, predznanju in potrebam posameznega dijaka. Takšen pristop omogoča bolj vključujoče učno okolje.
Disciplina kot odgovornost
Zanimiv primer dobre prakse je bil obnovitveni vzgojni pristop k disciplini. Sistem ne temelji zgolj na kaznovanju, temveč predvsem na tem, da dijak razume posledice svojega vedenja in jih skuša popraviti. Ob kršitvah pravil dijaki izgubijo določeno število točk, ki jih lahko ponovno pridobijo s koristnim delom za šolsko skupnost ali dodatnimi zadolžitvami. Če izgubljenih točk ne nadomestijo, lahko sledijo tudi strožji ukrepi, na primer začasna izključitev od pouka za tri dni. S tem pristopom je povezana tudi podporna učilnica za refleksijo, kamor se lahko umaknejo dijaki, ki so zaradi vedenjskih težav začasno izločeni iz običajnega poteka pouka. Tam opravljajo naloge in razmišljajo o primernosti svojega vedenja.
Brez telefonov, a ne brez tehnologije
Najbolj opazna razlika je bila popolna prepoved uporabe mobilnih telefonov med poukom in odmori. Dijaki telefonov ne uporabljajo niti v učilnicah niti na hodnikih, kršitve pa se obravnavajo v okviru sistema točk. Kljub temu šola ni manj digitalna. Dijaki v šoli in doma uporabljajo Chromebook, ki jim omogoča dostop do digitalnih učbenikov, gradiv in spletnih učilnic. Ta kombinacija se nama je zdela posebej smiselna: tehnologija je prisotna, vendar jasno usmerjena v učenje, telefoni pa ne motijo pouka in medsebojnih odnosov.
Šolski vrt kot učilnica
IES Sa Colomina je vključena v številne lokalne, nacionalne in mednarodne projekte. V času najinega obiska so 5. junija obeležili svetovni dan okolja. Dijaki in učitelji so na šolskem vrtu zasadili cvetje v obliki metulja, ki je simboliziral biodiverziteto, trajnostni razvoj in skrb za okolje. Šola ima tudi manjši vrt, za katerega skrbijo dijaki in učitelji – gre za učni prostor, kjer se povezujejo okoljska vzgoja, praktično delo in odgovornost do skupnosti.
Navdih za naprej
Mobilnost na IES Sa Colomina nama je ponudila veliko izhodišč za razmislek. Najbolj so nama ostali v spominu pristopi, ki so bili preprosti, jasni in dosledno izvedeni: vzgoja k odgovornosti, premišljena omejitev uporabe mobilnih telefonov, smiselna uporaba digitalne tehnologije, prilagajanje dela posameznemu dijaku ter močna povezanost šole z lokalnim okoljem. Vsega seveda ni mogoče neposredno prenesti v drug šolski sistem, vendar so prav takšne izmenjave dragocene, saj nam omogočajo, da znane izzive pogledamo z druge perspektive. Erasmus+ mobilnost nama je omogočila stik z drugačnimi pedagoškimi rešitvami, pogovor z evropskimi kolegi in razmislek o lastni praksi.
Nataša Zaplotnik in Matic Gortnar
