Gimnazija Škofja Loka je dobitnica letošnjega Evropskega jezikovnega priznanja

27. september 2011

Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja CMEPIUS ter Ministrstvo za šolstvo in šport sta včeraj, v ponedeljek, 26. septembra 2011, Gimnaziji Škofja Loka podelila Evropsko jezikovno priznanje za leto 2011, in sicer za dva projekta:

• Tujejezični recital  v okviru Unescovega nacionalnega projekta JEZIK – KULTURA IN TRADICIJA in
• Rusijado.

Evropsko jezikovno priznanje je nagrada, ki se podeljuje najbolj inovativnim projektom na področju izobraževanja in učenja jezikov. Je pobuda, ki prispeva k večjemu ozaveščanju o jezikovni raznolikosti v Evropi.  Slovenija sodeluje v tej pobudi že od leta 2002.

To je izjemno priznanje za našo šolo, ker smo tako dobili priznanje za delo na področju jezikovnega izobraževanja ter pohvalo za vse  dijake in dijakinje ter  mentorje in mentorice, ki  sodelujejo  v  nagrajenih projektih. Čestitamo!

Jože Bogataj, ravnatelj

IZ URADNE OBRAZLOŽITVE ZA EVROPSKO JEZIKOVNO PRIZNANJE 2011

(Komisija za Evropsko jezikovno priznanje)

Gimnazija Škofja Loka v sklopu svojih dejavnosti že vrsto let koordinira različne izobraževalne projekte na nacionalni ali evropski ravni, organizira mednarodne izmenjave dijakov ter izvaja bogat program kulturnih prireditev s področja spodbujanja učenja in poučevanja jezikov ter promocije večjezičnosti. Mednje spadata tudi letošnja projekta, ki jima podeljujemo Evropsko jezikovno priznanje.

V projektu Tujejezični recital »Jezik, kultura in tradicija«, ki ga Gimnazija Škofja Loka  že 11. leto pripravlja za slovensko Unesco ASP mrežo šol, je do sedaj sodelovalo 1500 učencev in dijakov ter 300 mentorjev iz slovenskih osnovnih in srednjih šol ter partnerskih šol iz tujine. Projekt uvaja inovativne metode ter nove didaktične pristope pri pouku tujega jezika, kot so npr. sodelovalno učenje, timsko delo ter medpredmetno povezovanje, skozenj pa se spodbuja široka paleta jezikov, ki so del rednega kurikuluma posameznih šol ali pa so materni jeziki sodelujočih učencev. Na nacionalnem tujejezičnem festivalu v Škofji Loki, ki poteka vsako leto oktobra v sklopu tedna Evrope, tako učenci z vseh sodelujočih šol predstavijo svoje izdelke, veščine in znanja, ki so povezani z razpisano Unescovo temo. To so  npr. predstavitve avtorske literature, interpretacije umetnostnih besedil, dramske uprizoritve, kratki filmi, intervjuji ali glasbeno-plesne predstavitve v tujih jezikih. Projekt tako spodbuja inovativnost in ustvarjalnost mladih pri delu v okviru izbranih tematik ter prispeva k širjenju njihovega besednega zaklada in hkrati k bolj suvereni uporabi strokovnega izrazoslovja v tujem jeziku.

Vzporedno s Tujejezičnim recitalom pa Gimnazija Škofja Loka prireja tudi Festival Rusijada, dogodek, ki zbližuje in povezuje učence, dijake in študente, ki se v Sloveniji učijo ruščine ter hkrati spoznavajo rusko kulturo in tradicijo. Festival je bil prvič organiziran leta 2007 in zdaj postaja redni dogodek, poteka pa pod častnim pokroviteljstvom ministra za šolstvo in šport, veleposlanika Ruske federacije ter soproge predsednika Republike Slovenije. Njegov namen je približati ruski jezik ter kulturo mladim ter jih ozavestiti o prednostih, ki jih prinaša znanje tega jezika tako na kulturnem kot tudi na gospodarskem področju. Ruščina s to prireditvijo kot učni jezik pridobiva enakovredno mesto med drugimi evropskimi jeziki v Sloveniji, ki že prirejajo tovrstne festivale, prav tako pa se utrjuje njena vloga in pomen v okviru slovenske jezikovne situacije. Festival zagotavlja motivacijo za učenje ruskega jezika, inovativno povezuje nastope različnih ciljnih skupin ter vzpodbuja medsebojno komunikacijo med mladimi, ki se ruščine učijo ter maternimi govorci, npr. priseljenci iz Ruske federacije in njihovimi otroki, ki na festivalu tudi aktivno sodelujejo.  

Projekta Gimnazije Škofja Loka sta med seboj komplementarna, šoli prinašata mednarodno dimenzijo in dodano vrednost na jezikovnem področju ter kot primera dobre prakse postajata prepoznavna tako v slovenskem prostoru kot v tujini. Še posebej pa je pomembno, da večata samozavest mladih pri sporazumevanju v tujem jeziku, spodbujata njihovo samoiniciativnost, ustvarjalnost in odprtost ter na izviren način prispevata k spoznavanju in uveljavljanju jezikovne ter kulturne raznolikosti v evropskem prostoru.