Unescov mladinski forum "En planet, ena prihodnost" v Sibiriji
V sredo, 11.5., sva se z ravnateljem Jožetom Bogatajem odpravila na dolgo potovanje v sibirsko mesto Khanty-Mansiysk, kjer sva se udeležila mednarodne Unescove konference in mladinskega foruma z naslovom En planet, ena prihodnost.
Kot sva pričakovala, sva bila po celodnevni in naporni poti zdelana zaradi vožnje in tri urne časovne razlike. Ko sva ob štirih ponoči končno prišla v vsak v svojo sobo v hotelu, se je tam že delal dan. Takrat sem spoznal moja cimra iz Kazahstana in Belorusije, s katerima sem se takoj spoprijateljil. Takoj pa se je že pokazala največja težava, s katero sem se moral ukvarjati skozi celotni forum, namreč ugotovil sem, da praktično nihče ni govoril angleščine in sem bil zato prisiljen uporabljati vse svoje razpoložljivo znanje ruščine. Foruma so se namreč v večini udeležili predstavniki različnih ruskih mest iz celotne Ruske federacije ter po en par predstavnikov (dijak + mentor) iz Finske, Bolgarije, Armenije, Moldavije, Belorusije, Kazahstana in Slovenije. Skupaj nas je na forumu sodelovalo preko sto dijakov in naših mentorjev iz 30 različnih povabljenih delegacij.
Forum so organizatorji uradno odprli naslednji dan v veliki in moderni hotelski konferenčni dvorani, kjer so kasneje potekala vsa srečanja. Vsaka šola je imela nalogo predstaviti svoj projekt, ki je lahko temeljil na ekologiji ali pa na Unescovih dejavnostih, večina mest in držav pa je poleg tega predstavila še svojo državo ter svoj domači kraj. Vsi Rusi so se na to zelo dobro pripravljali, saj je bila tam strokovna komisija, ki je ocenjevala njihove projekte. To pa na koncu ni bilo bistvenega pomena, saj je večina šol prejela zasluženo nagrado.
Kljub temu, da smo imeli veliko dela in malo prostega časa, pa je program vključeval tudi oglede muzejev, mesta in gledaliških predstav. Nad vsemi sem bil naravnost navdušen, saj smo si vsakič ogledali svojevrsten spektakel: od glasbenih, igralskih in baletnih predstav, pa do različnih muzejev: etnografskega, muzeja nafte in plina, geološkega inštituta…
Ogledov na prostem nismo imeli veliko, saj se tam temperature še vedno gibljejo okoli zmrzišča. Zaradi nizkih temperatur v pokrajini še vedno ni nastopila prava pomlad, tako da večino rastlinja še ni ozelenelo, zaradi česar se mi je zdelo to sibirsko mesto tako še bolj nezanimivo. Mesto, ki ima sicer 80.000 prebivalcev, obdaja sibirska tajga in več sto kilometrov naokoli ni drugega večjega mesta. V regiji Ugra pa klub neugodnim pogojem živi relativno veliko ljudi, saj na tem, za Rusijo majhnem območju, pridelajo polovico vse ruske nafte, zaradi česar je to območje zelo bogato.
Po končanem forum, ki je trajal 4 dni, sva se zadovoljna z dobro opravljeno nalogo ter kopico novih poznanstev in prijateljev odpravila domov z mislijo, da se bo kljub vsem videnim zanimivostim prijetno vrniti v toplo Slovenijo.
Sergej Novak, 2. e