2. srečanje evropskih gimnazij
Po prvem uspešnem delavnem srečanju šol, ki ga je lani gostila Zemunska gimnazija iz Srbije, smo se letos ponovno zbrali na nekajdnevnem strokovnem posvetu, tokrat na Gimnaziji Nikola Tesle v Budimpešti med 7. in 11. marcem.
Skupna tema srečanje je Spremljanje pedagoškega dela, letos smo se podrobneje posvetili Vlogi učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu. Iz vsake šole so se srečanja udeležili po trije dijaki, mentor in ravnatelj.
Sodelujoče šole na letošnjem srečanju so bile:
- Zemunska gimnazija, Zemun, Srbija
- Gimnazija in osnovna šola Nikola Tesla, Budimpešta, Madžarska
- Gimnazija Škofja Loka, Slovenija
- Gimnazija Dositelj Obradović iz Temišvara, Romunija
- Gimnazija Jovan Dučić, Trebinje, Srbska Krajina
- Gimnazija Orče Nikolov iz Skopja, Makedonija (pridružena članica)
- IV. beograjska gimnazija, Beograd, Srbija (pridružena članica).
Z Gimnazije Škofja Loka smo se srečanja udeležili Dolenc Lea Ema in Matej Kržišnik, oba dijaka 3. d, Polona Kalan, dijakinja 3. e, pomočnica ravnatelja in mentorica Ana Prevc Megušar in ravnatelj Jože Bogataj.
Po predhodno obdelani anketi, ki smo jo vse šole opravile v januarju in februarju letos na temo Vloga učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu, je bil strokovni del posveta posvečen primerjavam in ugotovitvam posameznih šol. Vsaka delegacija je predstavila državo, kraj ter šolo, iz katere prihaja, drugi del pa je bil namenjen predstavitvi rezultatov ankete. Z anketo smo želeli predvsem ugotoviti, kako dijaki vidijo učitelja pri pripravi in realizaciji pedagoške ure, učiteljevi rabi kompetenc ter kakšni odnosi se spletajo med učitelji in dijaki v vsakdanjem pedagoškem procesu. Res je, da ima vsaka šola, ne glede v kateri državi se nahaja, svojo specifično sliko in svoje okoliščine (denarna sredstva, število dijakov, tradicija), kljub temu ugotavljamo, da imajo učitelji podobno vzgojno-izobraževalno vlogo na vseh sodelujočih šolah. Vsi si želimo motiviranih dijakov, manjših skupin, boljših pogojev dela, čeprav smo ravno v tem delu zasledili velike razlike. Naše pedagoško delo je odvisno tudi od oblike in načina zaključevanja srednje šole. Vsi zaključujemo z maturo, vendar je le-ta drugačna v vsaki državi posebej. Razlike so velike, predmetniki se razlikujejo od šole do šole, ocenjevanje znanja je zelo različno. Kljub temu smo si bili strokovni delavci enotni v enem: naša naloga je, da učečim se gimnazijcem ponudimo varno okolje za delo, najkvalitetnejši pouk možen, predvsem pa gradimo dobre medsebojne odnose. S tem bomo za mlade naredili največ, kajti po opravljeni maturi odhajajo v svet, na katerega morajo biti kar najbolje pripravljeni.
Dijaki so v zaključnem delu delali v delavnicah na temo Kako poznam druge. Šola gostiteljica je pripravila izvrsten vzporedni program. Med drugim smo si ogledali notranjost madžarskega parlamenta, druge znamenitosti prestolnice vključno z nočno vožnjo po Donavi, zadnji dan pa smo odšli na ogled Szentandreja, majhnega, a izredno slikovitega mesteca ob Donavi, mesta srbske duhovnosti in kulture, sicer pa danes mesta umetnikov.
Delo škofjeloške delegacije je bilo odlično opravljeno. Dijaki so se vklopili v delo in druženje, kar je bil tudi namen srečanja – kljub temu, da smo bili vsi gimnazijci, smo imeli priložnost, da spoznamo tudi drugačne šole, druge sisteme in različne oblike pedagoškega dela.
Gimnazija Škofja Loka je organizatorica naslednjega srečanja, ki bo v marcu 2017.
Zapisal: Jože Bogataj, ravnatelj
Prispevek madžarske televizije
Reportaža o srečanju zavzema prvih 5 minut prispevka.
